Piše: Dr. Andrej Umek
Pred kar nekaj leti, natančneje leta 2002, sem naletel na knjigo znanega ameriškega ekonomista z naslovom The Rise of the Creative Class in jo prebral z velikim zanimanjem. Prepričan sem bil, da avtor na znanstven in torej objektiven način obravnava koncept razvoja družbe in gospodarstva, ki predstavlja ločnico med levo in desno politiko. Z velikim zadovoljstvom sem sprejel na znanje, da je originalni izdaji te knjige sorazmerno hitro, že leta 2005, sledil njen slovenski prevod z naslovom Vzpon ustvarjalnega razreda.
Pričakoval sem, da bo ta knjiga opažena tako v slovenski strokovni kot tudi v politični javnosti. Pričakoval sem, da bo na osnovi tematike, predstavljene v tej knjigi, možen bolj strpen in konstruktiven dialog med desno in levo politično opcijo. Normalno je, da ima vsaka politična opcija ali stranka svoje prioritete pri iskanju za večino sprejemljivega odnosa med rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) in delitvijo. Absolutni optimum pač ne obstaja. Vendar pa je jasno, da je ustvarjalnost, ali če hočete s tujko kreativnost, osnovno gibalo razvoja in s tem družbenega standarda ter blagostanja. Prepričan sem bil, da je Richard Florida osnovne koncepte razvoja podal dovolj jasno in znanstveno objektivno, da bodo ti tudi v Sloveniji omogočili strpen ter konstruktiven dialog med levico in desnico v državnem zboru.
Očitno pa sem se zmotil. Na predlog in kasnejši sprejem zakonodaje, ki so jo pripravile takrat še bodoče stranke sedanje vladne koalicije, ki Sloveniji zagotavlja gospodarski razvoj in s tem dvig življenjskega standarda, so se slovenske leve in ekstremno leve stranke odzvale vse prej kot konstruktivno. Lahko bi rekel, da je bil njihov odziv sovražen in nekulturen, tudi v javnosti že uporabljeni izraz »pocestniški« mi ni popolnoma tuj. Torej od kod tak odziv, ki poglablja prepad med desnico in levico v DZ RS?
Nesporno je, da sta inovativnost in ustvarjalnost osnovno gibalo človeškega razvoja, in to vse od trenutka, ko so naši predniki oblikovali prvo sulico, da so bili uspešnejši pri lovu. To velja za človeški razvoj vse od začetkov kamene dobe pa do današnjega dne. Še več, pomen inovativnosti in ustvarjalnosti je z razvojem postajal vse odločilnejši in tega ni oporekal noben meni znan mislec – vsaj dokler se med prvo industrijsko revolucijo ni pojavil Karl Marx. Ta je kot osnovo svojega nauka postavil dve abotni trditvi. V prvi je trdil, da je dodana vrednost rezultat dela in ne kapitala, pri čemer je spregledal odločilna dejavnika: inovativnost in ustvarjalnost. Skladno s to prvo zgrešeno trditvijo je tudi človeštvo razdelil v dva razreda: delavstvo, ki ga je imenoval proletariat, in kapitaliste – vse tiste, ki imajo vsaj nekaj svojega premoženja. Napačnost njegovih trditev so dokazovali in tudi dokazali številni priznani avtorji. Vendar bi se zaradi njegove očitnosti in neposrednosti vrnil k avtorju, ki sem ga omenil v začetku te kolumne. To je Richard Florida. Ta je vsem logično razmišljajočim že z naslovom svoje knjige jasno povedal, kako pomembna je ustvarjalnost, in da človeštva ne moremo razdeliti na dva razreda. S tem pa je tudi jasno pokazal, kako zgrešena je marksistična dogma.
Če pravkar povedano apliciramo na dogajanje v Sloveniji, moramo na žalost ugotoviti, da je prejšnja vlada dr. Goloba vsa leta svojega mandata sledila marksistični dogmi; zatirala je ustvarjalnost in pretirano in neodgovorno trošila javna sredstva. Zakonodajni paket strank nove slovenske vlade, ki jo vodi Janez Janša, predstavlja popoln odmik od marksistične dogme in povratek k svobodnemu tržnemu gospodarstvu, ki bo zagotovilo tehnološki razvoj in gospodarsko rast ter s tem dvig blagostanja za vse državljane. Med obema konceptoma seveda ni kompromisov. To potrjuje tudi odziv skrajne levice na sprejem te zakonodaje v državnem zboru. Resnično upam, da se te nekompatibilnosti zavedajo tudi slovenski volivci. Vedeti bi morali, da se odločajo med dvema možnostma: ali naprej s sedanjo vlado v razvito in bogato Evropo ali pa z opozicijo nazaj v revščino 80. let prejšnjega stoletja. Iskreno upam, da se bodo odločili prav.
