Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
V Murglah so očitno ugotovili, da se Milan Brglez v vlogi kandidata za predsednika ni izkazal po pričakovanjih. Milan Kučan je sicer že junija podprl Natašo Pirc Musar, vendar pa je septembra svojo podporo razširil še na Brgleza. Sedaj si je očitno premislil, saj je povedal, da bo v nedeljo volil Pirc Musarjevo. Pri tem ga ne motijo niti tranzicijski posli njenega moža. Pirc Musarjevo pa je podprl še en nekdanji predsednik, in sicer Danilo Türk. Slednji meni, da je Pirc Musarjeva naredila veliko za javno dostopnost podatkov ter poudaril, da mora predsednik države delovati po svoji vesti, brez političnih kalkulacij. Če kaj, so bile pri delovanju Pirc Musarjeve vedno prisotne prav kalkulacije – morda ne ravno politične, pa vendar. Janez Janša je tudi spomnil, kaj vse je bilo prikrito v času, ko je bila Pirc Musarjeva informacijska pooblaščenka.
“Podpiram kandidaturo Nataše Pirc Musar za položaj predsednice Republike Slovenije,” je sporočil nekdanji predsednik Danilo Türk in pojasnil, da pozna Natašo Pirc Musar še iz časa, ko je bil sam predsednik, ona pa je bila informacijska pooblaščenka. “Veliko je naredila za javno dostopnost podatkov in veliko je naredila za človekove pravice nasploh,” je še povedal in dodal, da so to pomembne kvalitete za opravljanje predsedniške funkcije ter poudaril, da mora predsednik države delovati po svoji vesti in po svojih najboljših močeh – brez političnih kalkulacij. Podporo Pirc Musarjevi je te dni ponovil tudi Milan Kučan, ki je glede tranzicijskih poslov njenega moža Aleša Musarja za N1 dejal: “Za predsednika republike ne kandidira njen mož. Pirc Musarjeva poudarja, da je pri tem pomembno, ali so stvari zakonite, ali so plačani davki in ali so podjetja družbeno odgovorna. Mislim, da je v tem njeno zaupanje v pravosodni sistem. Če so nepravilnosti, jih je treba odkriti. Če bodo odkrite nepravilnosti, bo njen mož za to tudi odgovarjal.”
Pirc Musarjeva je zapisala, da popotnico Türka izjemno ceni. “Türk je do zdaj edini predsednik RS, ki po petih letih predsedovanja ni dobil zaupanja volivcev za drugi mandat. Vemo zakaj. Ker je bil izrazito slab predsednik. Kot tak lahko podpre le slabe kandidate,” pa je ob tem spomnil Davorin Kopše in se pridružil komentarju nekdanjega premierja Janeza Janše, ki je tvitnil: “Ta pa zmaga. Veliko je naredila za javno dostopnost podatkov. Kot informacijska pooblaščenka. V tistem času so bili javnosti povsem prikriti podatki o aferi Iran NLB gate, rabotah Zorana Jankovića, veriženju vzporednega mehanizma okrog hobotnice Musar in širše…“
“Darko Horvat je finančni genij in je naredil, kar je naredil,” je v pogovoru za Tednik dejala Pirc Musarjeva – v vlogi informacijske pooblaščenke
Kandidatka za predsednico republike sicer tudi že ves čas poudarja, da ni sodelovala v poslih svojega soproga Aleša Musarja, ki je obogatel v času privatizacije in posloval prek davčnih oaz. Tudi o njegovih poslih naj ne bi vedela nič – pa čeprav je ravno ona njegova zastopnica v vseh spornih zgodbah, Musar pa je tudi njen poslovni partner, saj se praviloma vsepovsod pojavlja kot direktor družbe. Da ima Pirc Musarjeva vedno v mislih neko kalkulacijo, je razvidno tudi iz dejstva, da je večinska lastnica njunega skupnega domovanja, po drugi strani pa je njen soprog prispeval večino denarja za njuno skupno naložbo v projekt Ruska dača. Pirc Musarjeva verjetno ve, od kod je prišel ta denar – po navedbah Odlazkovih medijev je namreč prišel iz davčne oaze, natančneje z britanskega otoka Jersey. Tamkajšnje podjetje S.T. Hammer je Musar soustanovil leta 2003, skupaj z Markom Koničem in Rokom Habincem, s katerima je bil Musar stari znanec iz investicijske družbe Aktiva, ki jo je obvladoval privatizacijski tajkun Darko Horvat. Koniča in Habinca je že takrat morala poznati tudi Pirc Musarjeva, saj je bila tudi ona zaposlena v Aktivi. O poslovna shemi Horvatove Aktive smo že pisali – ta je bila vselej enaka, ne glede na banko, pri kateri si je izposojal denar. Njegov sistem je bil takšen, da si je denar sposodil v slovenski banki in ga nato posredoval podjetju v verigi. Bistveno pri tem je bilo, da je takšen tok denarja hitro prišel do davčne oaze, kje se je celotna transakcija učinkovito prekrila, od tam pa je bežal naprej po desetinah podjetij, ki jih je Horvat s sodelavci generiral na dnevni osnovi. V Sloveniji se je Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva dejavneje pojavil v drugi generaciji lastnikov Factor banke, ob njeni likvidaciji leta 2013, čeprav je bil navzoč tudi pred tem. Mreža, ki je vzpostavila Factor banko in mreža okoli Aktive sta bili namreč identični. Ob vsem tem je še enkrat treba opozoriti na dejstvo, da je bil Musar nekoč pomemben finančnik Aktive Group. O tem se je pred leti pisalo tudi na Portalplusu. “Ko je denar od privatizacije EPCG zalil FZU Moneta (spomnite se, tam se je skrival Petan z DZS d.d.), se je rodilo upanje malih delničarjev (tj. tistih, ki niso bili Slovenci), da se bo ta privatizacijski sklad konsolidiral in nadaljeval s finančnimi transakcijami v Črni Gori,” so zapisali.
