6.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 16 marca, 2026

Kaj se je zgodilo na “tiskovki” Nike Kovač in njenih dveh kameradov – komentira Niko Gamulin

Piše: C. R.

Niko Gamulin, strokovnjak za digitalno tehnologijo in umetno inteligenco, je objavil na omrežju X daljši zapis o današnji tiskovni konferenci “levega trojčka”. 

Danes, 16. marca 2026, so Inštitut 8. marec, novinar Mladine Borut Mekina, raziskovalec Filip Dobranić in izraelski strokovnjak za digitalno manipulacijo Achiya Schatz organizirali tiskovno konferenco. Predstavili so poročilo, ki trdi, da za prisluškovalnimi posnetki na spletni strani

najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje Black Cube, ki naj bi ga najela stranka SDS.

Poročilo temelji na podatkih o pristandih zasebnega letala na ljubljanskem letališču, anonimnih virih in javno dostopnih informacijah. Knovs je danes trditve že začel preverjati pri Sovi in GPU.
Na tiskovni konferenci se je zgodilo nekaj, kar je vredno podrobnejšega pogleda.
Potek tiskovne konference
Tiskovna konferenca je imela jasno strukturo: najprej je Mekina predstavil podatke o letalih in srečanjih, nato je Schatz podal mednarodni kontekst o delovanju Black Cube, Dobranić je dodal analizo digitalnih sledi. Nika Kovač je nastopila zadnja in podala politično interpretacijo.
Do tu je vse potekalo gladko. Potem so sledila novinarska vprašanja.
Vprašanje, ki je razgalilo namen konference
Novinar je zastavil vprašanje, ki se dotika bistva problema. Parafrazirano: ali želite povedati, da naj ljudje ne volijo tistih, ki so alternativa tej korupciji? Ali problematizirate način razkritja, medtem ko vsebina posnetkov ostaja neobravnavana?
To je edino vprašanje, ki bi ga morala zastaviti vsaka novinarska redakcija v državi. In ravno to vprašanje je sprožilo izpad.
Izpad
Nika Kovač je novinarju odvzela besedo. Ozmerjala ga je z besedo ‘model’. Podala je lekcijo o tem, da se oni od nekdaj borijo proti korupciji. Nato je konferenco enostransko zaključila, preden bi lahko sledilo kakšno nadaljnje vprašanje.
Pred tem je Dobranić začel odgovarjati na novinarjevo vprašanje in mu je Kovač odvzela besedo sredi odgovora.
To ni nepomembna podrobnost. To je ključni trenutek celotne konference.
Forenzična retorična analiza odziva
Analiziral sem javno dostopen videoposnetek odziva Nike Kovač. Uporabil sem metode forenzične lingvistike: tokenizacijo, ekstrakcijo retoričnih markerjev, časovno strukturo argumentacije in akustično analizo glasu. Posnetek traja 123 sekund in vsebuje 304 besed.
Zavajanje : Substanca = 17 : 3
V odzivu sem identificiral 17 markerjev zavajanja: besee, ki preusmerjajo pozornost stran od vsebine posnetkov: izraelska služba, Weinstein, Janša, suverenost, predvolilna kampanja. Substančnih markerjev: besed, ki se dejansko nanašajo na korupcijo, opisano v posnetkih, bilo jih je 3.
Razmerje 5.7 proti 1. Za vsakih 5.7 besed, ki govorijo o viru, pride ena beseda o vsebini. V retorični literaturi je razmerje nad 3:1 klasificirano kot deflektivni odziv.
Tri faze: negotovost, skript, beg
Odziv sem razdelil na tri tretjine in analiziral distribucijo markerjev skozi čas.
Začetek (72 besed): čisti hedging. ‘Mislim’ se ponovi večkrat. Markerjev zavajanja je 0. Substančnih markerjev je 0. Govorka tava. Kupuje čas. Išče oporno točko. To je vedenje nekoga, ki ni pripravljen na vprašanje, ki zadene bistvo.
Sredina (116 besed): eksplozija. 12.1 markerja zavajanja na 100 besed. Tukaj se aktivira pripravljen narativ: izraelska obveščevalna služba, Weinstein, napad na soverenost, Janša jih je povabil. Substančnih markerjev: 0.9 na 100 besed. Pripravljen narativ se vklopi kot mehanizem, neodvisno od vprašanja.
Konec (116 besed): dismissal. “Zaključila bi.” “Mislim, da smo naredili vse.” “To je to.” “Hvala.” Unilateralni zaključek. Konferenca se konča, preden bi sledilo naslednje vprašanje.
Ta vzorec, negotovost, nato aktivacija pripravljenega sporočila, nato beg, ima v retorični analizi natančno ime. Ni spontan odziv. Je zasilni izhod, ki se sproži, ko nadzorovan scenarij izgubi nadzor.
Akustika: glas potrjuje
Pitch (osnovna frekvenca glasu) skozi odziv sistematično narašča: 185 Hz na začetku, 223 Hz na sredini, 247 Hz na koncu. To je naraščajoči vzorec, ki v forenzični akustiki ustreza eskalaciji čustvene intenzitete.
Ampak: vsebina se ne poglablja. Argumenti se ne krepijo. Glas narašča, vsebina stagnira. To je akustični podpis retoričnega performansa, eskalacija tona brez eskalacije argumenta.
Jitter (nestabilnost glasu) je 11.1%. Zmeren nivo, pod pragom prave čustvene stiske. Assertiveness indeks 0.38 — nizek. Beseda ‘mislim’ se pojavi 5-krat v 304 besedah.
Šest identificiranih retoričnih tehnik
  1. Redča sled (ang. red herring) (17x): namesto obravnave vsebine posnetkov uvaja nepovezane teme. Mossad, Weinstein, madžarske volitve, izraelska letala. Nobena od teh tem ne odgovori na vprašanje: ali je to, kar govorci v posnetkih opisujejo, resnično?
  2. Taktika “kaj pa” (ang. whataboutism) (5x): preusmerjanje od korupcije k domnevnemu tujemu vplivanju. Učinek: namesto o tem, KAJ ministrica razlaga o uslugah, se pogovarjamo o tem, KDO jo je posnel.
  3. Zastrupljanje vodnjaka (5x): diskreditacija vira pred obravnavo vsebine. Logika, ki jo ta tehnika vsiljuje: če je vir slab, je vsebina avtomatično irelevantna. To je logična napaka. Vsebina je resnična ali neresnična neodvisno od vira.
  4. Apel na čustva (4x): ‘napad na suverenost države.’ To je čustveni okvir. Vsebinski okvir bi bil: ali je nekdanja ministrica za pravosodje res opisovala mehanizem korupcije? Čustveni okvir sprašuje o občutkih. Vsebinski okvir sprašuje o dejstvih.
  5. Unilateralni zaključek (6x): prekinitev razprave brez odgovora na bistveno vprašanje. V kontekstu tiskovne konference, javnega nastopa, namenjenega novinarskim vprašanjem, je to posebej zgovorno.
  6. Ad hominem zaključek: ozmerjanje novinarja z “model” namesto odgovora na vsebino vprašanja. Ko argument odpove, ostane diskreditacija sogovornika.
Struktura konference kot celote
Poglejmo konferenco kot zaključen produkt. Štirje nastopajoci. Ura in pol priprav. Mednarodne reference. Podatki o letalih. Izraelski strokovnjak. In nato: eno kritično novinarsko vprašanje je dovolj, da se celotna struktura sesuje. Govorka izgubi nadzor, odvzame besedo sogovorcu, ozmerja novinarja in zapre konferenco.
Produkt, ki zdrži celo uro predstavitve in se podre ob enem vprašanju, ni raziskovalno poročilo. Je scenarij, ki deluje samo, dokler ga nihče ne izzove.
Za primerjavo: ko so mene javno izzvali glede ENF analize posnetkov (trditev o 200 Hz harmoniku se je izkazala za statistični artefakt polnega FFT), sem napako javno priznal, objavil korekcijo z belo-šumnim kontrolnim testom in posodobil vse analize. Ker je bistvo verodostojnosti sposobnost odgovoriti na kritiko, ne sposobnost jo preprečiti.
Širši kontekst: dva tedna brez vsebinskega odziva
Od objave prvih posnetkov v začetku marca nihče od vpletenih ni zanikal vsebine. Dominika Švarc Pipan ni rekla, da teh pogovorov ni bilo. Vesna Vuković je izrecno potrdila, da je na posnetku njen glas. Nina Zidar Klemenčič se ni oglasila. Rok Hodej se ni oglasil.
Namesto vsebinskega odziva se je razprava premikala po prepoznavnem vzorcu:
Korak 1: AI. Gibanje Svoboda je posnetke označilo za “AI-procesirane”. Premier Golob jih je označil za “zlepljenko”. Minister Mesec je trdil, da je “AI potrdil deepfake”. Forenzična analiza devetih testov ni identificirala nobenega indikatorja umetne inteligence ali montaže.
Korak 2: deepfake. Ko trditev o AI ni vzdržala, se je narativ premaknil na splošnejše “posnetki so obdelani”, brez konkretnih dokazov.
Korak 3: Mossad. Današnja tiskovna konferenca. Od AI smo prišli do izraelske obveščevalne službe. Pri vsakem koraku se razprava premakne dlje od bistva: kaj govorci v posnetkih opisujejo?
Vzorec je konsistenten: na nobenem koraku ne obravnavaj vsebine.
Kaj posnetki dejansko razkrivajo
Analiziral sem 11 posnetkov, 6 neodvisnih govorcev in 21 omenjenih oseb. Tematska analiza kaže, da 7 od 10 identificiranih tem potrdi vsaj dva neodvisna vira:
GEN-I (nadzor, politizacija, privatizacija): 4 neodvisni govorci. Ugrabitev države (SDH, podsistemi, klientelizem): 3 neodvisni govorci. Korupcija (mehanizem uslug, ‘Jankovićevih 10%’, gradbena dovoljenja): 2 govorca. Lobi in dostop do premierja: 2 govorca. Kadrovske zamenjave: 2 govorca.
Robert Golob je omenjen v vseh 9 vsebinskih posnetkih. Od 5 neodvisnih govorcev.
To je vsebina, o kateri se danes ne pogovarjamo. Namesto tega se pogovarjamo o izraelskih letalih.
Zaključek brez zaključka
Članek nima zaključka, ker ga ne potrebuje. Podatki so javni. Posnetki so javni. Tiskovna konferenca je javna. Forenzična analiza je javna.
Če nekdo želi vedeti, ali je Dominika Švarc Pipan res opisovala mehanizem korupcije v vladi, lahko posluša posnetek. Če nekdo želi vedeti, ali je Rok Hodej res razlagal, kako se prikrito financirajo kampanje, lahko posluša posnetek. Če nekdo želi vedeti, ali se odziv na te posnetke ukvarja z njihovo vsebino, lahko pogleda današnjo tiskovno konferenco.
Vseh 10 metrik, ki sem jih uporabil za analizo odziva Nike Kovač, je javno preverljivih. Vsak, ki dvomi, lahko analizo ponovi.
Edino, česar ni mogoče ponoviti, je današnji unilateralni zaključek tiskovne konference. Ker se pripravljen scenarij ponovi zlahka. Odgovor na nepričakovano vprašanje pa ne.
Metodologija: OpenAI Whisper API (transkript), tokenizacija in lingvistična ekstrakcija markerjev (Python), akustična F0 analiza (avtokorelacija, jitter ITU), CBCA framework (Steller & Köhnken, 1989). Retorična taksonomija po Walton (2008).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine