Piše: Vida Kocjan
Vlada je na vrat na nos, ne da bi se Ekonomsko-socialni svet (ESS) sploh izrekel o tem, na petkovi dopisni seji potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb. Spremeniti nameravajo kar šest zakonov, in sicer zakone o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku, o množičnem vrednotenju nepremičnin in o davčnem potrjevanju računov.
Spremembe naj bi veljale že s 1. januarjem 2025, mora pa jih potrditi še državni zbor, kjer pa ob takšnem glasovalnem stroju, kot ga ima zdajšnja koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica), to ne bo predstavljalo večje težave. Finančni minister Klemen Boštjančič je v javnosti zatrjeval, da predloge predstavljajo že od februarja dalje, vendar ga je Ivan Simič hitro postavil na laž. To pomeni, da imamo lažnivega finančnega ministra. Gospodarski minister Matjaž Han se ponižno posipa s pepelom, minister za delo Luka Mesec pa je poniknil. V eno od televizijskih oddaj se je prejšnji teden oglašal iz Francije. Dopustniki pač. Davki pa?
Namen samo višji davčni prilivi za povečano trošenje
Iz vseh odgovorov je razvidno, da želi vlada samo povečati davčne prilive. Ker bo v prihodnjih tednih pripravljala tudi državni proračun za prihodnje leto, je na dlani, da je cilj teh hitrih sprememb priprava proračuna z visokimi davčnimi prihodki. Pomenljivo je tudi, da vodilni v reprezentativnih sindikatih molčijo. Sindikati kot člani ESS se na predloge vlade glede davčnih sprememb ne odzivajo, predstavniki gospodarstva pa so kritični.
Ponižni minister iz vrst SD
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) svarijo pred novimi davčnimi obremenitvami. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa opozarjajo, da so davčne spremembe nesistemske in premalo premišljene. Oglasil se je tudi gospodarski minister Matjaž Han (SD) in sporočil, da gospodarsko ministrstvo za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz davčnega svežnja. Izrazil je željo po dodatnih usklajevanjih in to, da bo davčna zakonodaja gospodarstvu pomagala, ne pa mu povzročala dodatnih težav. Kot bi bil Han iz nekega drugega sveta, ne pa del vladajoče koalicije, je kot enega glavnih zadržkov navedel sam postopek sprejemanja davčnih sprememb. »Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo Ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča,« je Han odgovoril na vprašanje STA. Na ministrstvu pričakujejo, da bo davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu in da mu ne bo delala še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti, do katerega prihaja v Evropi. Očitno pa je, da sprememba davčne zakonodaje ni usklajena niti znotraj koalicije, kaj šele z delodajalci in s sindikati.
Boštjančič: Pripombe »politikantsko vpitje«
Finančni minister Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), tudi podpredsednik vlade, je vse pripombe označil za »politikantsko vpitje«; tudi pripombe ministrstva za gospodarstvo niso namenjene kritiki sprejetih ukrepov, ampak slednje jasno poudarja, celo podpira vse ukrepe in tudi razume njihovo razvojno naravnanost, je dejal Boštjančič. »Gre pa za vprašanje še dodatnih predlogov, ki večinoma izhajajo iz predlogov gospodarstva ali pa gospodarskih združenj,« se je Boštjančič odzval na Hanovo izjavo. Očitno je, da finančni minister bolje razume, kaj govori Han, kot ponižni minister iz vrst SD Matjaž Han sam.
Proti davčnim spremembam je tudi Gospodarski krog, ki združuje glavna gospodarska združenja. Sporočili so, da so spremembe nesistemske, necelovite in nedomišljene. »S ponujenimi ‘obliži’ se ne zdravi padec slovenske konkurenčnosti,« so kritični. Vlado so pozvali k celovitim spremembam za razbremenitev gospodarstva in k sprejetju ukrepov, ki bi slovenskim podjetjem omogočili konkurenčnost na svetovnem trgu.
»Naslavljanje«, unikum pri davkih
Nasprotno pa Boštjančič navaja, da s pripravljenimi rešitvami »naslavljajo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednji in dolgoročni vzdržnosti javnih financ«. Poleg tega, da je izraz »naslavljanje« pri davkih neobičajen, vlada priznava, da gre samo za vzdržnost javnih financ, kar pomeni, da bodo davčni prilivi v državni proračun višji, kar je tudi namen.
Kaj so pripravili vladajoči
Najbolj izpostavljen ukrep je tisti, po katerem bi za privabljanje kadrov iz tujine uvedli ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep bi veljal za Slovence in tuje državljane, mogoče bi ga bilo uveljavljati do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom zaposlitve ni bil rezident Slovenije in da bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače.
Ti kadri bi lahko po predlogu ugodnejšo davčno obravnavo uveljavljali največ pet zaporednih let. Zamisel za takšen predlog je prišla iz farmacevtske panoge.
Za spodbuditev lastništva delavcev v podjetjih naj bi po predlogu olajšali nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z nekaterimi predlaganimi ukrepi pa bi tudi odgovorili na izzive zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Med predlaganimi ukrepi v tem sklopu je med drugim zamik izračuna davčne obveznosti od tovrstnih dohodkov od nagrajevanja z delnicami in deleži ter posredno s tem tudi nastanka obveznosti za plačilo socialnih prispevkov.
Drugi del svežnja pa po pojasnilih ministrstva vključuje tako ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kot za povečanje pravičnosti davčnega sistema. Med predlogi so tako možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene davka na dodano vrednost (DDV) in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance. Meja za obvezni vstop v sistem DDV se bo po predlogih zvišala na 60.000 evrov.
Omogočili naj bi tudi prenašanje neizrabljenih olajšav za digitalni in zeleni prehod za naslednjih pet zaporednih let, podaljšali so ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile za naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. Na pet let naj bi omejili možnost prenašanja davčnih izgub.
Subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) naj bi znova izključili iz obdavčitve, s čimer je vlada odgovorila na zahteve kmetov. Pri tem popravljajo krivico, ki jo je Golobova vlada storila kmetom takoj po prevzemu oblasti. Plačila OMD so namreč nemudoma obdavčili s 50-odstotno stopnjo in nato obljubili, da bodo to popravili, če bodo, šele z letom 2025, kmetje pa so nepravično obdavčeni že najmanj dve leti.
S predlaganimi davčnimi spremembami posegajo tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.
Za mejo, ki ne omogoča vključenosti v sistem normiranih odhodkov, se bi po novem določilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.
Ukrep je naletel na kar nekaj nasprotovanja, vlada pa meni, da se s spremembami sistem vrača k prvotnemu cilju. To je bila administrativna razbremenitev manjših podjetnikov, ne pa davčna optimizacija in nelojalna konkurenca drugim oblikam zaposlitve. Glede na predstavljeno je temu vladnemu »argumentu« težko pritrditi.
Zaradi pomislekov o možnosti prilagoditve podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli uveljavljati tega sistema, je pozneje vlada predvidela prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (največ 300.000 evrov skupnih prihodkov v dveh letih), v letu 2026 pa bodo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjali samo z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.
Z ukrepi v tretjem delu svežnja pa vlada sledi ciljem nekaterih drugih politik. Tako je predviden dvig stopnje DDV na 22 odstotkov za sladke in energijske pijače. Davek je zdaj 9,5-odstoten. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladila ter vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil bo medtem v veljavi ostala 9,5-odstotna stopnja DDV.
Predviden je tudi dvig trošarin na alkoholne pijače z nekoliko ugodnejšo obravnavo za male pivovarje, a je predlog novele zakona o trošarinah še v javni razpravi in ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej.
Vzpostavlja se tudi sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji Finančni upravi RS. Pri tem bo veljalo nekaj izjem.
OZS svari pred novimi davčnimi obremenitvami
Nove davčne obremenitve bi poslabšale gospodarsko sliko, ki je kot posledica ohlajanja nemškega gospodarstva že zdaj manj ugodna, so opozorili v OZS. Kritični so tudi do sprememb na področju normirancev in napovedane davčne razbremenitve delavcev, ki so mlajši od 40 let in delajo v tujini.
GZS: Davčne spremembe nesistemske in premalo domišljene
Davčne spremembe so v splošnem nesistemske, ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja in ne odgovarjajo na glavne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo. Potrditev sprememb brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu pomeni vnovično kršitev socialnega dialoga.
Gospodarski krog: Predlog davčnih sprememb je nesistemski, necelovit in nedomišljen. Vlado so pozvali k ukrepom, ki bi slovenskim podjetjem omogočili konkurenčnost na svetovnem trgu.
Mag. Ivan Simič finančnega ministra Klemena Boštjančiča postavil na laž
Finančni minister Klemen Boštjančič, tudi podpredsednik vlade, je na očitke, da je vlada sveženj sprememb potrdila mimo Ekonomsko-socialnega sveta, odgovoril, da načrtovane ukrepe predstavljajo že od februarja letos. Na to se je odzval mag. Ivan Simič in zapisal: »To ni res in ne norčujte se iz davkoplačevalcev. Te davčne spremembe ste prvič predstavili šele 29. maja 2024. Vaš strateški svet za davke pa se je prvič sešel 14. februarja 2024.«
Marko Lotrič: Napovedane spremembe bodo povzročile vsaj dva velika problema
Na to, da vlada davčnih sprememb ni uskladila na Ekonomsko-socialnem svetu, je opozoril tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Njegova ocena pa je, da bodo napovedane spremembe povzročile vsaj dva velika problema, ki sta že zdaj najbolj žgoča in delodajalci nanju venomer opozarjajo. Pri normirancih bodo povečale delo na črno oz. sivo ekonomijo, diskriminirale bodo domače mlade strokovnjake in jih odganjale v tujino. Ta del zakona ne vzdrži ustavne presoje, je dodal.
