Piše: Gašper Blažič
Medtem ko mainstream mediji o današnjem nastopu predsednice Nataše Pirc Musar na blejskem strateškem forumu pišejo v superlativih, pa gre v resnici za floskule, ki kažejo na to, da si sedanja slovenska oblast želi še bolj levičarsko politiko Evropske unije.
In za kaj gre? Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je gostila predsedniški panel, ki menda predstavlja enega osrednjih dogodkov Blejskega strateškega foruma. Skupaj s predsednikom Estonije Alarom Karisom, predsednikom Češke Petrom Pavlom in predsednikom Črne gore Jakovom Milatovićem so razpravljali o eroziji multilateralnega sistema in temeljnih vzrokih razkroja mednarodnega reda.
Predsednica republike je v pogovoru, ki ga je povezovala novinarka in voditeljica Ksenija Horvat, uvodoma poudarila, da je Evropska unija zgrajena na načelih multilateralizma, mednarodnega prava in diplomacije, vendar se vse bolj sooča z notranjimi delitvami ter izzivi, ki jih prinašajo spremembe v globalnem razmerju moči. Izpostavila je, da ni evropskepticistka. “Še vedno verjamem v Evropsko Unijo. Sem Evropejka. Menim, da imamo dovolj moči in volje, da ukrepamo, tako kot je prav. Pogrešam pa več zaupanja med politiki,” je dejala.
A očitno pri EU pogreša nekaj drugega. Moti jo, da EU v primeru konflikta v Gazi ni enotna. Opozorila je, da tamkajšnje razmere, nespoštovanje humanitarnega prava, lakota, trpljenje in umiranje otrok, mater, trpljenje vsega tamkajšnjega prebivalstva “od nas zahteva odločnejše ukrepanje za doseganje čimprejšnje prekinitve sovražnosti in uresničitve rešitve dveh držav”.
No, pravzaprav Pirc Musarjeva ponavlja to, kar že ves čas ponavlja zunanja ministrica Tanja Fajon. Rešitev dveh držav je bila dejansko predvidena v resoluciji Združenih narodov ob ustanovitvi Izraela 1948. Takrat so imeli palestinski Arabci možnost vzpostaviti svojo državniško entiteto na 44 odstotkih ozemlja ožje Palestine (med Sredozemskim morjem ter reko Jordan, ki meji na Jordanijo, nekdanjo cisjordansko Palestino, ki je samostojna država postala leto prej). Judje so to sprejeli, Arabci pa ne, pač pa so novo državo napadli, s tem pa tudi sami sprožili katastrofo lastnih ljudi, znano pod nazivom “nakba”.
Čeprav je bilo veliko kasneje še več poskusov doseči mirovni sporazum, je vsa stvar vedno znova propadla predvsem zaradi arabskega nasprotovanja, saj so šli skrajneži na vse ali nič. Želeli so vzpostaviti popolno arabsko prevlado nad Izraelom, judovsko državo pa uničiti. In so na koncu dobili nič. Tudi zato so puhlice Pirc Musarjeve pravzaprav v posmeh naši državi.
V tem slogu je nadaljevala tudi v drugem delu panela. V pogovoru je namreč opozorila tudi na nujnost soočanja s podnebno krizo, o kateri tudi mladi opozarjajo, da dejanja ne sledijo danim zavezam. “Kaj bo državam pomenilo vse to, za kar se borijo, če pa bo podnebna kriza uničila svet?” Povedano drugače: Pirc Musarjeva torej meni, da je t. i. zeleni prehod še premalo radikalen in da bi bilo treba bistveno bolj zaostriti ekosocialistično politiko Evropske komisije. Noro.
Nazadnje je Pirc Musarjeva izpostavila, da živimo v negotovem svetu in smo kot Unija znova na razpotju, zaradi česar potrebujemo enotno, vezano, strateško usmerjeno in bolj suvereno Evropsko unijo, ki zna zaščititi svoje vrednote in interese in dodala, da bo prihodnost EU odvisna od njene sposobnosti ohranjanja enotnosti in zaupanja državljanov. No, že zdaj je EU zaradi tovrstne politike slab gospodar, a očitno si levičarji želijo še bolj radikalne politike, ki je že zdaj uničevalna.
