-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Juriš Golobove vlade na podjetnike: Tako jih bo “povečanje davčne pravičnosti” udarilo po žepu

Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv

V začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji dobrih 56 tisoč normirancev, skoraj polovica jih je popoldancev. V sistem normirane obdavčitve lahko vstopi vsak, ki ima do sto tisoč evrov letnih prihodkov (popoldanci do 50 tisoč), ob tem davek sedaj znaša 20 odstotkov na davčno osnovo, ki je 20 odstotkov prihodkov – normiranci torej sedaj plačujejo davek v vrednosti štirih odstotkov svojih prihodkov. Poleg tega seveda plačujejo še prispevke, ki trenutno znašajo 425 oziroma 77 evrov. Sedanja vlada napoveduje “povečanje davčne pravičnosti”, kar pomeni, da bodo normiranci plačevali več davka. Koliko več, so objavile Finance.

Sistem normiranih s. p. bi obdržali, je pa potreben prenove z namenom povečanja davčne pravičnosti,” je še pred volitvami za Finance povedal Robert Golob – čeprav se je po volitvah govorilo tudi o morebitni ukinitvi normirancev – stranka SD je že prej podpirala to potezo. Golob je takrat menil, da mora biti vsakršen sistem obdavčitve enako pravičen do vseh tipov zavezancev in ni primerno, da katero izmed skupin postavlja v privilegirane položaje v primerjavi z ostalimi. “Strinjamo se z ugotovitvijo, da sistem, kot je zdaj, ni pravičen do ostalih subjektov na trgu, zato načrtujemo prenovo obdavčitve normiranih s. p. z namenom povečanja davčne pravičnosti,” je poudaril.

Po drugi strani je Janez Janša takrat menil, da so s. p.-ji primerno obdavčeni, da je pa treba nameniti več pozornosti nadzoru nad poslovanjem povezanih s. p. s ciljem omejevanja veriženja in prelivanja prihodkov, s čimer se nekateri izogibajo plačilu davkov. Menil je tudi, da je treba posebno pozornost nameniti nadzoru nad tem, da bi delodajalci izkoriščali delavce z delom prek s. p. ali drugih oblik dela. Volilci so nato odločili in zdaj smo tam – ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) je bil predstavljen predlog, po katerem bi bili normiranci obdavčeni bolj kot sedaj. Večini bi namreč priznali manj normiranih odhodkov od 80 odstotkov prihodkov, kot velja danes, pišejo Finance, ki od Ministrstva uradnih podatkov sicer še niso dobile. Je pa portal kljub temu objavil nekaj neuradnih informacij, ki jih povzemamo v nadaljevanju.

Foto: Pixabay

Normiranci, ki imajo polno zavarovanega vsaj enega zaposlenega, bi bili razdeljeni v dve kategoriji – tistim z letnim prihodkom do 25 tisoč evrov se ne bi spremenilo nič. Bi pa zvišali davke tistim s prihodki med 25 in 100 tisoč evri: Namesto 80 odstotkov normiranih odhodkov bi namreč priznavali le 50 odstotkov odhodkov, torej bi bila davčna osnova namesto 20 odstotkov prihodkov 50 odstotkov. Posameznik, ki ima 50 tisoč evrov prihodkov trenutno poleg prispevkov plača 2.000 evrov davka (20 odstotkov na davčno osnovo, ki znaša 10 tisoč evrov), po novem pa poleg prispevkov 3.500 evrov davka.

Osebi, ki ima letno 50 tisoč prihodkov, zdaj ostane – če prispevki znašajo 5.000 evrov letno – čistega 43.000 evrov; po novem bi ji ostalo zgolj 41.500 evrov. Če bi bili prispevki dvakrat višji, bi osebi po novem čistega ostalo 36.500 evrov, medtem ko ji sedaj ostane 38.000 evrov, so izračunale Finance in dodale primerjavo: če redno zaposleni stane delodajalca 50.000 evrov na leto (bruto, upoštevajoč stroške za malico in prevoz), je njegov neto izkupiček okoli 28.000 evrov.

 

Pri popoldanskih normirancih pa bi država namesto 80 priznala 50 odstotkov normiranih odhodkov oziroma največ 25 tisoč evrov normiranih odhodkov. Trenutno so v tem sistemu lahko tisti, ki na leto dobijo največ 50 tisoč evrov prihodkov, na mesec pa morajo plačati še 80 evrov prispevkov. Tej skupini bi se davek zvišal za 3.000 evrov. Minister Klemen Boštjančič je že večkrat povedal, da bi morali biti zaradi anomalij v sistemu normiranci bolj obdavčeni – torej, da bi se morali poenotiti z obdavčitvijo običajnih zaposlenih, še poročajo Finance.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine