Na današnji dan pred 29 leti je general Konrad Kolšek, poveljnik 5. vojaškega območja, izdal vojno napoved Sloveniji, naslovljeno na tedanjega predsednika Izvršnega sveta Lojzeta Peterleta. Kolšek je napovedal zasedbo vseh mejnih prehodov in da bodo nalogo brezpogojno izvršili, vsak odpor pa da bodo zlomili. Čeprav je bil Kolšek Slovenec, je do konca ostal lojalen jugoslovanski armadi in slovenske osamosvojitve ni podpiral, kar je jasno razvidno iz njegove note Peterletu, katere cilj je bil jasen – zavarovati državno mejo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
“Zgodaj zjutraj sem se prebil proti Ljubljani. Mimo ovir na letališču (hvala Tine Golob za fizično pomoč), skozi Moste, kjer sta tanka JLA pred mojimi očmi prebila barikado dveh gasilskih vozil in na koncu še skozi Trzin. Razbitine, smrad po gorivu,” se dogodkov 27. junija 1991 danes spominja vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Spomnimo, invazija Slovenije, ki jo je uprizorila Jugoslovanska ljudska armada, potem ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost, je bila začetek skoraj deset let trajajočega oboroženega konflikta na Balkanu, vročem sodčku smodnika, kot mu pregovorno pravijo.
Dogodkov se spominja tudi dolgoletni novinar Miro Petek, ki je bil zraven, ko se je začela bitka za mejni prehod Holmec. “Na Holmcu sem prvič začutil vojno. Doslej so bile vaje, tokrat pa je šlo zares! Okolica gostilne in okrog “Kralovega križa” je bilo območje, ki je še zagotavljalo varnost. Na položaju sem že srečal snemalca TV Slovenija Gašperja Starca, ki je bil navdušen nad svojo lokacijo, saj je lahko v objektiv ujel karavlo, carinsko poslopje in položaje, kjer je potekala bitka. Steljanje – predah – streljanje – reševalno vozilo – streljanje – reševalno vozilo – streljanje – streljanje – reševalno vozilo,” je na Twitterju zapisal Petek.
Afera Holmec kot poskus diskreditacije junakov osamosvojitve
Po besedah Mira Petka so Holmec kasneje, kot vse druge najsvetleše točke naše vojske v bitki za Slovenijo, zaradi političnih intrig hoteli diskreditirati, češ da so se tam dogajali vojni zločini. Sporni dogodek je bila predaja skupine pripadnikov JLA, kar je posnela televizijska ekipa ORF. Na posnetku je razvidna skupina treh vojakov, ki mahajo z belimi rjuhami v znak predaje, nakar so na njih streljali. Vsi obtožitelji so izkoristili ta posnetek kot dokaz, da se je tu zgodil prvi vojni zločin vojn v nekdanji Jugoslaviji.
Preiskava iz leta 1991, ki jo je vodil Drago Kos, je pokazala, da so streli prišli iz položajev rezervnih policistov, ki pa sploh niso bili v vidnem stiku s skupino vojaki (tako jih niso mogli niti zadeti), a so se pripadniki JLA skrili v zaklon, ker so mislili, da streljajo na njih. Preiskava je tudi pokazala, da so pripadniki, ki so se hoteli predati, vsi preživeli spopad in da so trije padli pripadniki JLA umrli že prej med samim spopadom. Eden izmed pripadnikov JLA, ki so se vdajali in so bili na posnetku, je leta 2006 dal intervju, v katerem je potrdil izsledke preiskave.
V spopadu je sicer sodelovalo 62 pripadnikov JLA; od tega so trije padli, 6 jih je bilo ranjenih in 45 je bilo ujetih. Na slovenski strani je sodelovalo 81 policistov (27 aktivnih in 54 rezervnih policistov) in 233 teritorialcev. Od tega sta dva policista (Bojan Štumberger in Željko Ernoič) padla, dva sta bila hudo ranjena; ranjena sta bila tudi dva teritorialca.
Konrad Kolšek je pisal Lojzetu Peterletu in grozil, da bo vsakršen odpor neusmiljeno zatrt. foto: Arhiv Nova24TV.
Agresorski general, ki je napadel lasten narod, še leta 2009 tožil državo za odškodnino
Po koncu vojne, nad katero je zastor neuradno padel s podpisom Brionske deklaracije 7. julija 1991, uradno pa šele z umikom zadnjega vojaka JLA s teritorija Slovenije oktobra istega leta, se je Konradu Kolšku po vojni uspelo vrniti v Slovenijo, poleg tega pa je prejel še slovensko pokojnino. Da si je uredil status običajnega državljana, je zaslužen zlasti Milan Kučan, ki se je z njim in nekdanjim predsednikom zveze borcev Ivanom Dolničarjem ter generalom JLA Šehovićem pogovarjal o statusu in položaju jugo oficirjev v Sloveniji, kar je leta 1993 v svojem poslanskem vprašanju izpostavil takratni poslanec Slovenske nacionalne desnice Sašo Lap.
General Kolšek je dobil povrnjena tudi vsa najvišja državna odlikovanja, še nekaj mesecev pred smrtjo leta 2009 pa je skupaj s še devetnajstimi oficirji in podoficirji JLA pisal perverzno ultimativno pismo najvišjim predstavnikom slovenske države s predsednikom na čelu. V njem so zahtevali dodelitev vojaških prejemkov in odškodnino za obdobje, ko niso izpolnjevali pogojev za pokojnine.
T. F.
