21 C
Ljubljana
torek, 28 septembra, 2021

Je morala Bregantova z ministrstva za zdravje oditi, ker je dregnila v zdravstvene posle Dorjana Marušiča iz AACI in njegovo prijateljico Biserko Simčič iz ministrovega kabineta?

V javnosti je pred dnevi zaokrožila informacija, da je minister za zdravje Tomaž Gantar zahteval razrešitev svoje državne sekretarke Tine Bregant, ki je na ministrstvo prišla iz vrst Mladih zdravnikov. Po poročanju nekaterih medijev so razlogi za razrešitev neprimerno komuniciranje na novinarskih konferencah, nedelo v okviru strokovne skupine COVID-19 in pretesno sodelovanje s Kabinetom predsednika vlade.

Že mogoče, da je Bregantova naredila nekaj napak na novinarskih konferencah, kar lahko pripišemo njeni neizkušenosti na področju komnunikacije z mediji in politični neizkušenosti. Ostala dva razloga pa se zdita, milo rečeno, čudna. Kako se lahko njen strokovni doprinos pri obvladovanju epidemije meri zgolj v sodelovanju na sestankih in sejah ali v strokovnih prispevkih? In zakaj ministra Gantarja moti njena prevelika povezanost s Kabinetom predsednika vlade? Ministrstvo je vendar del vlade in sodelovanje s Kabinetom predsednika vlade je nekaj povsem normalnega – seveda za tiste, ki želijo delati, predvsem pa končno začeti popravljati zatečeno stanje v slovenskem zdravstvu.

dr.  Tina Bregant

Tina Bregant. (Slika: gov.si)

Prva nesoglasja

Minister Gantar res nima sreče z državnimi sekretarji. Kmalu po njegovem imenovanju ga je zapustil Andrej Možina, nedolgo nazaj je odšla Jerneja Farkaš Lainšček, sedaj predlaga še zamenjavo Tine Bregant. Ob vseh teh menjavah težko rečemo, da gre za probleme samih državnih sekretarjev. Kaj je torej resnični vzrok, da ministrstvo zapušča že tretja državna sekretarka?

Prva večja nesoglasja med Bregantovo in Gantarjem naj bi se začela, ko so se začela pogajanja za Aneks k splošnemu dogovoru za 2020, v katerem je bil tudi predlog za oblikovanje neprofitne agencije za kakovost. Po naših informacijah naj bi Bregantova nasprotovala temu, da se takšna agencija ustanovi na način, ki je bil predviden z aneksom. Ministrstvo za zdravje je predlagalo, da se za financiranje neprofitne agencije za področje kakovosti, varnosti, standardizacije in vrednotenja novih zdravstvenih tehnologij zagotovijo sredstva z odvzemom 0,1 % sredstev zdravstvenih programov izvajalcem ter 0,1 % prihodkov vseh profitnih organizacij, družb, zadrug, zavodov in podjetij, vključno z zavarovalnicami in farmacevtskimi podjetji, ki v Sloveniji delujejo na področju zdravstva za sistematično izvajanje vseh nalog v zvezi z upravljanjem sistema kakovosti, varnosti, standardizacije in vrednotenja novih zdravstvenih tehnologij. Dodatni vir financiranja agencije bi bil tudi državni proračun.

Tomaž Gantar

Tomaž Gantar. (Slika: Nebojša Tejić/STA)

Primerna samo družba AACI

Vsi navedeni izvajalci bi morali pridobiti akreditacijo pri akreditacijski ustanovi, ki je pridobila akreditacijo pri The International Society for Quality in Health Care (ISQua) in akreditacijski hiši za certifikacijo na podlagi standarda ISO 9001. V kolikor izvajalci specialistične bolnišnične dejavnosti ne bi izpolnjevali pogojev akreditacije, bi se jim priznana vrednost programa specialistične bolnišnične dejavnosti za koledarsko leto 2021 zmanjšala za 0,3 %.

In zdaj pozor! V Sloveniji pogojem agencije za akreditacijo ustreza samo eno podjetje, in sicer AACI d.o.o.. Pri tem podjetju že potekajo akreditacije za bolnišnice, po novi ureditvi pa bi se to izvajalo še za vse ostale zdravstvene ustanove, vključno z zavarovalnicami in farmacevtskimi podjetji, ki delujejo na področju zdravstva.

Uluslararası Akreditasyon Firmaları - SAĞLIK TURİZMİ

(Slika: AACI družba za zunanjo presojo)

Zagotovljeni prihodki nove agencije 6 milijonov evrov

Letno bi morali samo iz zdravstvene blagajne za novo predvideno agencijo nameniti okrog 2,3 milijona evrov. Dodatni viri bi bili, seveda, državni proračun in izvajalci. Skupno naj bi bolnišnice in vsi ostali izvajalci zdravstvenih storitev nameniti dobre 3 milijone evrov za akreditacije letno. Nekateri so ocenili, da bi agencija za kakovost letno razpolagala s slabimi 6 milijoni evrov prihodkov. Ministrstvo za zdravje je za »neubogljive« izvajalce predvidelo tudi zmanjšanje plačila izvajalcem s strani ZZZS v vrednosti 0,3 % od prihodka, kar za izvajalca pomeni nesprejemljiv izpad, zaradi česar bi bili primorani pridobiti akreditacijo.

Kdo je solastnik AACI? Marušič iz stranke DeSUS!

Ustanovitelj in delni lastnik družbe AACI je nekdanji minister za zdravje iz vrst DeSUS Dorjan Marušič, ki se je s kakovostjo začel ukvarjati že leta 2003, ko je bil še državni sekretar pri ministru za zdravje Dušanu Kebru.

(Slika: PrintScreen)

S kakovostjo v zdravstvu in Marušičem pa je tesno povezana Biserka Simčič, zaposlena v kabinetu ministra Gantarja in po naših zanesljivih informacijah njegova največja zaupnica. Na Ministrstvu za zdravje je v času Marušičevega ministrovanja vodila Sektor za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva ter bila vodja akreditacijskega sveta in članica ožje skupine sveta za kakovost. Je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI. Marušič in Simčičeva sodelujeta tudi v okviru Zdravstvenega razvojnega foruma (Planet GV).

Dorjan Marušič, Tomaž gantar in Biserka Simčič. (Slika: Facebook/PlanetGV)

AACI z ekskluzivo

Prej omenjeni Aneks k splošnemu dogovoru za 2020 bi bil tako idealna priložnost, da se pridobi ekskluzivni posel za Marušičevo podjetje AACI in posredno za Simčičevo. Zamero slednje naj bi si Bregantova nakopala prav z opozarjanjem na nepravilnosti okoli agencije.

Da zadeve z ustanovitvijo agencije niso »čiste«, so po naših informacijah opozorili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki so celo opozorili, da v primeru ustanovitve agencije na način, ki ga je predvidelo ministrstvo, obstaja sum koruptivnega ravnanja in bodo zadevo naznanili Komisiji za preprečevanje korupcije. Ministrstvo za zdravje si je po teh opozorilih vendarle premislilo in sporna določila umaknilo iz aneksa k splošnemu dogovoru za 2020.

Podobna zgodba že leta 2012

Podobna zgodba z istimi akterji sej je odvijala že leta 2012, ko se je pod takratnim ministrom Dorjanom Marušičem in takratno vodjo za kakovost in varnost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Biserko Simčič doseglo, da se je v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2012 uvrstilo obvezno akreditiranje slovenskih bolnišnic in morebitno kaznovanje z znižanjem plačila zdravstvenih dejavnosti, če bolnišnice teh akreditacij ne bi izvedle. Takrat je bil favoriziran Inštitut za upravljanje v zdravstvu (IUZ), ki je posrednik norveške akreditacijske družbe DNV in zastopnik podjetja AACI. Na spletu smo zaman iskali uradno spletno stran tega inštituta.

Biserka Simčič. (Slika: PrintScreen/Youtube)

S tem pa zgodba v tem trenutku menda še ni končana, saj naj bi ministrstvo po naših zanesljivih informacijah vzpostavitev javne, neprofitne, neodvisne in avtonomne institucije kot neodvisnega organa za obvladovanje kakovosti in  varnosti v zdravstvu umestilo v projekt React-EU.

Bregantova imela težave s Simčičevo

Ni pa Tina Bregant edina, ki je imela probleme s Simčičevo. Na ministrstvu naj bi bili po pisanju več medijev odnosi med zaposlenimi skrhani. Vodja kabineta Rok Petravić je že dalj časa v bolniškem staležu, uradno zaradi izstrošenosti, neuradno zaradi neurejenih razmer in mobinga Simčičeve. Kot že rečeno, slednja velja za ministrovo desno roko. Nadzorovala naj bi celotno delo na ministrstvu, pregled naj bi imela nad ministrovo elektronsko pošto, tudi vsa ostala uradna pošta, ki je naslovljena na ministrstvo ne gre mimo nje.

Afere Simčičeve

Simčičeva je javnosti znana tudi po aferi iz leta 2013, ko je bila obsojena na 6.000 evrov kazni zaradi vdiranja v elektronske predale in bolnišnični informacijski sistem v Splošni bolnišnici Novo mesto. Med letoma 2008 in 2009 je kot vodja splošne službe novomeške bolnišnice neupravičeno odpirala elektronske predale zaposlenih, tudi vodilnih v bolnišnici.

Po naših neuradnih informacijah, ki prihajajo iz ministrstva za zdravje, pa nakazujejo na to, da naj bi Simčičeva nadaljuje s prakso vpogledov v elektronska sporočila zaposlenih.

Ministrstvo za zdravje bo verjetno izgubilo dobro strokovno sodelavko Tino Bregant. Vse kaže na to, da je minister njeno zaupanje izgubil v trenutku, ko so nekateri interese posameznikov znotraj ministrstva postavili pred interese bolnikov.

Zadnje novice

Sorodne vsebine