0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Je bila v Tarči razkrita nesposobnost ministrov sedanje vlade?

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Golobov minister Klemen Boštjančič je v tokratni Tarči dokazal, da sploh ne razume, kje je pomemben vpliv inflacije, ali pa preprosto namerno zavaja. “Inflacija ni pomembna pri dohodnini, ampak pri DDV-ju, kjer gre za davek na izdelke, ki so se podražili,” so besede poslanca iz vrst SDS Zvonka Černača, s katerimi je ta ministra za finance podučil o dejstvih, za katere bi pričakovali, da so nekomu na takšnem položaju jasne. Toliko o Golobovem “strokovnem” kadrovanju.

Davčna reforma, ki je bila sprejeta v času vlade Janeza Janšeje vsem zaposlenim omogočila nižje davke. Kljub temu bo v proračun prek dohodnine priteklo 50 milijonov evrov več in ne 500 milijonov manj, kot je zatrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Očitno se ne bo skrbelo za najbolj ranljive

V Tarči so predstavili primer zgodbe varuhinje v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar z 20 letnimi izkušnjami, ki mesečno prejema 1.050 evrov neto. Prihodnje leto bi glede na spremembo davčne reforme Janševe vlade dobila 22 evrov več na mesec, a jih ne bo (dobila bo 1.069 neto). Po novem vladnem predlogu bo dobila 11 evrov manj, letno 132 evrov manj. “Vsak evro mi prav pride,” je ob tem pripomnila. Robert Golob je pred volitvami poudarjal, kako je treba poskrbeti za najranljivejše. Očitno pa v praksi ne bo tako. Mnogi z dohodki celo pod povprečjem bodo prihodnje leto dobili manj plačila. Zima bo, kot kaže, težka. Tisti z minimalno plačo bodo sicer dobili 42 evrov več, večina drugih pa bo na slabšem. Prejemnik povprečne plače bo mesečno prejel 11 evrov manj. Srednji razred, kolikor ga še je, pa bo spet potegnil kratko. Višje otroške dodatke bodo namreč dobili le tisti, ki imajo otroke, enkratni energetski dodatek pa bodo dobili nezaposleni.

“Samo zaradi tega, ker splošna olajšava ne bo naraščala, prihodnje leto se ustavi pri 5.000 evrih, letos se je že povečala  iz 3.500 na 4.500 evrov, vsi zaposleni že letos čutijo en del te razbremenitve. Tisti s povprečno plačo na nivoju 250 evrov v celotnem letu. Prihodnje leto bi bilo to 500 evrov, naslednje 750 evrov, v končnem letu uveljavitve reforme iz časa Janševe vlade 1.000 evrov. Torej ena plača več bi ostala v žepu,” je nazorno pojasnil Zvonko Černač.

 

“Ker se po vašem predlogu ta postopnost ustavi na 5.000 evrov, je 180 milijonov prihodkov več iz dohodnine,” je v nadaljevanju kritično pojasnil Černač. To torej pomeni, da bo zaposlenim v žepu ostalo 180 milijonov evrov manj. Manj pa bo v žepu ostalo tudi na račun drugačnega modela pri poslovni uspešnosti, zaradi več davka pri normirancih itd. Skratka, kot je poudaril Černač, bo zaposlenim v žepu ostalo 300 milijonov evrov manj. Ker vladajoča struktura v svoj zagovor pravi, da naj bi bil s tem rešen proračun, je Černač z dejstvi dokazal, da niti slučajno ni tako. Davčna reforma, ki je bila sprejeta v času vlade Janeza Janše, je vsem zaposlenim omogočila nižje davke. Kljub temu bo v proračun prek dohodnine priteklo 50 milijonov evrov več in ne 500 milijonov manj, kot trdi Luka Mesec,” je bil jasen Černač. 

Foto: posnetek zaslona RTVS

Boštjančič zavaja javnost

Černač je finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču dejal, da mora priznati, da je šla davčna reforma v pravo smer. “Vi pa delate korak v napačno smer, še posebej v časih visoke inflacije,” je poudaril Černač. Ker so konkretni podatki ministra razjezili, je ta dejal, kako naj bi Černač le streljal s številkami, vse, kar se je delalo prej, pa naj bi pripeljalo do tega, da imamo razdejanje v javnih financah. “Za nobeno streljanje ne gre! To so podatki vašega rebalansa,” mu je odgovoril Černač. Boštjančič je nato pripomnil: “S tako lahkoto ste sprejemali ukrepe, ki so razbremenjevali predvsem najbogatejše”. Černač ministru ni ostal dolžan in mu je pojasnil, da se je steklo 50 milijonov dohodnine več.

“Plače je treba razbremeniti tudi onim z visokimi dohodki, ampak po drugi strani je treba tudi vzeti,” je nato dejal minister. Ker očitno Černača nikakor ni želel slišati, je še enkrat ponovil, da je v proračunu 50 milijonov več. Temu pa je sledil pravcati ministrov kiks. Ta je namreč dejal naslednje: “Kaj se je v letošnjem letu zgodilo? 10-odstotno inflacijo imamo.” Černač je uvidel, da minister ne razume osnovnih pojmov, zato ga je podučil, da inflacija ni pomembna pri dohodnini, ampak pri DDV-ju, kjer gre za davek na izdelke, ki so se podražili, teh pa je za 554 milijonov evrov več! “Ne zavajati javnosti, lepo vas prosim, ste minister!” je bil jasen Černač.

 

Sedaj niti vlečejo tako imenovani “young boysi”

V oddaji pa je bilo govora tudi o izrisu kadrovske politike sedanje vlade, ki je sicer pred volitvami trdila, kako naj ne bi kadrovala svojih. V državnem gospodarstvu je zavladal Žiga Debeljak. Slednji ima kot predsednik uprave SDH-ja poglavitno besedo pri upravljanju 10 milijard državnega premoženja. Sredi meseca je prevzel vodenje nadzornega sveta Telekoma, predseduje tudi nadzornikom Gen energija. Od junija je glavni neizvršni direktor DUTB. Več virov je za RTVS, tudi iz Gibanja Svoboda, povedalo, da glavne niti sedaj vlečejo tako imenovani “young boysi”, krog vplivnih, danes ne več tako mladih menedžerjev, med katere naj bi spadali Debeljak, aktualni finančni minister Klemen Boštjančič, njegov nekdanji sodelavec iz Save Matej Narat in Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice.

Debeljak, Jamnik in Narat se poznajo iz prvih let združenja mladih poslovnežev Yes, leta 2004 ustanovljenega ekskluzivnega poslovnega kluba za ozek krog elitnih manegerjev. Boštjančiča je z vplivnimi krogi povezal Narat, s katerim sta skupaj sedela v upravi Save. Jamnik pa se je prek državne Modre zavarovalnice aktivno vpletel v boj za nakup deleža Save, ki ga je sklad York želel prodati Madžarom. Jamnik naj bi z novo vlado vpliv še povečal. Golob pa je sicer v preteklosti izjavil: “Če se bo Borut Jamnik želel pridružiti obnovi države, kot si jo je zamislilo Gibanje Svoboda, in bo javno podprl koalicijske načrte, ne bo naletel na zaprta vrata.” Kot poroča RTVS, se Jamnika že dlje omenja kot glavnega favorita za novega šefa SID banke. Na vrata pa naj bi trkal tudi Tone Rop, ki je po razpadu stranke LDS prestopil v koalicijsko SD, pri čemer pa je zanimivo, da njegova partnerka Melita Župevc sedi v kabinetu predsednika vlade. Ambicijo po vrnitvi na visoke položaje pa ima tudi Lidija Glavina, ki si želi stolček v upravi državnega Telekoma.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Nekdanji minister Černač je pojasnil, da je državno podjetje last vseh državljanov in ne le vladajočih, ki mislijo, da je to njihov volilni plen. “V prispevku je bilo videno, da se pri upravljanju tega premoženja pojavljajo vedno ista imena. Gospod Jamnik že od časov LDS vlada temu premoženju. Gospod Golob je bil v LDS državni sekretar, ko je LDS vladala. Torej ljudje, ki so volili Goloba, niso volili nič novega. Volili so nekaj starega, volili so tiste, ki so izgubili volitve – Alenko Bratušek in Marjana Šarca, ki sta se sedaj utopila v Svobodi.”

Glede na to, da je Golob napovedal, da generalni sekretarji ne bodo več kadrovali v državnih podjetjih, je Černač pripomnil, da je očitno tako, ker kadruje Golob in ozka skupina ljudi okrog njega, kar je zelo slabo in problematično. “Me pa čudi, da sta koalicijska partnerja SD in Levica, čeprav nimata neke teže in gospod Golob to dobro ve, zadovoljna z nekimi drobtinicami pri upravljanju,” je poudaril in dodal, da ne verjame, da v teh dveh strankah nimajo sposobnih ljudi. Černač je razložil, kako levi pol razume kompetence: “Ko gre za kompetence, so vsi naši na levi strani sposobni, vsi na desni pa nesposobni z redkimi izjemami.” To razumevanje je po besedah Černača glavna težava. “Vaša koalicija državno premoženje jemlje za volilni plen in tako tudi ravnate,” je bil kritičen.

Za konec je voditeljica Erika Žnidaršič ponudila zadnjo besedo za zaključek oddaje, a je ta zgolj odgovoril: “Lahko noč.” Ob nizanju konkretnih številk Černača, ki razgaljajo porazno vladanje Golobove ekipe, je ostal brez besed.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine