(Javnomnenjska anketa) Vstop Vesela v politiko bo drobil glasove na levici – tudi njihov domet je omejen!

Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)

Po javnomnenjski anketi agencije Parsifal se vstop predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela v politiko ne bi dobro izšel za stranke na levici, saj bi prevzela ravno njihove volilne baze, Levico pa izrinila s tretjega mesta po številu glasov. Anketa agencije Parsifal je namreč pokazala, da bi bile migracije glasov k Veselovi stranki v glavnem od strank na levici, kar pomeni še večjo razdrobljenost levih strank, z razliko od stabilne stranke SDS, ki ima izjemno lojalne volivce. Stranka Tomaža Vesela bi v tem trenutku dobila okoli 10 odstotkov glasov.

Agencija za merjenje javnega mnenja Parsifal je anketiranim postavila vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo” in “katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi med obstoječimi strankami nastopila tudi Lista Tomaža Vesela?”

Morebitna Lista Tomaža Vesela bi pobrala podporo in glasove preostalim levim strankam. Deleži, koliko odstotkov volivcev bi posamezna stranka izgubila oziroma koliko bi jih odšlo k Veselu, so naslednji. Od parlamentarnih strank bi Vesel največ glasov pobral Fajonovi stranki SD (17,9 odstotne točke) in Listi Marjana Šarca (9,9 odstotne točke), sledita ji Stranka Alenke Bratušek (8,3 odstotne točke), in Levici (7,9 odstotne točke). Glasovi pa bi se razdrobili in migrirali tudi iz neparlamentarnih strank, iz Dobre Države (16,7 odstotne točke) in iz Piratov (16,7 odstotne točke).

Takšno bi bilo stanje brez Veselove stranke
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS z 18,8 odstotka, sledi LMŠ z 11,6 odstotka, SD 10,8 odstotka, Levica s 5,3 odstotka, DeSUS s 3,8 odstotka in NSi s 3,7 odstotka. 35,8 odstotka volivcev je neopredeljenih.

Stranka Tomaža Vesela ne bi dosegla večjega preboja
Če pa bi na naslednjih volitvah nastopila tudi Lista Tomaža Vesela, bi se glasovi drugače prerazporedili. Fragmentacija glasov je najbolj očitna pri strankah levice, poleg tega pa bi izrinila Levico s tretjega mesta, a vseeno ne bi dobila veliko podpore. Še vedno bi največ glasov dobila SDS, in sicer 19 odstotkov, sledi LMŠ z 10,8 odstotka, SD z 8,0 odstotka, Lista Tomaža Vesela z 6,5 odstotka, Levica z 4,9 odstotka in DeSUS z 3,6 odstotka. Preostale stranke imajo manj kot dvoodstotno podporo. Neopredeljenih je 33,9 odstotka anketirancev. Med opredeljenimi bi stranka Tomaža Vesela dobila le okoli 10 odstotkov.

Nove stranke in migracije glasov vedno pokažejo tudi trdnost strank in lojalnost volivcev
Trdnost volilne baze je izračunana glede na delež anketirancev, ki so pri prvem vprašanju “katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” izbrali določeno stranko in so tudi pri drugem vprašanju “katero stranko pa bi volili v slovenski državni zbor, če bi med obstoječimi strankami nastopila tudi Lista Tomaža Vesela?” izbrali isto stranko. Glasovi, ki bi jih dobili od drugih strank, niso upoštevani. Gleda se striktno lojalne volivce. Najbolj lojalne volivce imajo (gledano, kjer je dovolj velik numerus, torej 10 ali več) DeSUS, s 96,3 odstotka, SDS s 94,7 odstotka in SNS z 90,0 odstotka.

Še en dokaz o migracijah glasov
Na levi strani so stranke in deleži, ki predstavljajo strukturo volivcev liste Tomaža Vesela. Primarni volivci SD bi predstavljali 30,5 odstotka volilne baze, volivci LMŠ 17,4  odstotka in Levice 6,5 odstotka. Velik delež predstavljajo primarno neopredeljeni: “nobene” 19,6 odstotka in “ne vem” 15,2 odstotka.