Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Tudi po zadnji anketi, ki jo je za portal Siol opravila agencija Parsifal, stranka SDS solidno vodi pred drugouvrščenim Gibanjem Svoboda Roberta Goloba, saj ima SDS za kar 9 odstotnih točk višjo podporo anketirancev, med opredeljenimi je ta razlika še višja in znaša 13,3 odstotne točke. Stranki SDS podpora raste, po drugi strani pa je opaziti padec podpore Gibanju Svoboda po prvem skokovitem porastu. Golob po vsej verjetnosti izgublja svoje volivce, ker še vedno ni predstavil programa in ekipe, prav tako pa se tudi ne pojavlja več v javnosti. Je pa na račun Goloba ponovno zrasla podpora stranki LMŠ, medtem pa stranka SD svojih izgubljenih volivcev ni pridobila nazaj. DeSUS in SAB pa v nobeni izmed anket ne bi več prestopila parlamentarnega praga.
Na prvo vprašanje Parsifalove ankete: “Če bi bile volitve v Državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?” smo prejeli odgovor, da bi se naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo 47,6 odstotka anketirancev. Volitev pa se zagotovo ne bi udeležilo 12 odstotkov vprašanih anketirancev.
Pri pregledu skozi čas, ki zaobjema dva različna datuma, torej 29. januar 2022 in 26. februar 2022, pa je bilo ugotovljeno, da je največ (13,2 odstotka) oseb na prvi datum zatrdilo, da se volitev ne bi udeležili. Na drugi navedeni datum je ta odstotek padel na 12 odstotkov.
Če bi bile volitve v Državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (21 odstotkov), sledi Gibanje Svoboda (12 odstotkov), SD (6,3 odstotka), Levica (5,2 odstotka), LMŠ (4,9 odstotka) in gibanje Povežimo Slovenijo (4 odstotke). Parlamentarnega praga ne bi prestopile stranka NSi (3,5 odstotka), Naša dežela (2,1 odstotka), SAB (2 odstotka), Resni.ca (1,7 odstotka), Pirati (1,7 odstotka), Vesna (0,9 odstotka), Dobra država (0,9 odstotka), DeSUS (0,8 odstotka) in SNS (0,8 odstotka). 17,9 odstotka volivcev je neopredeljenih.
Med samo opredeljenimi bi SDS dobila 31 odstotkov, Gibanje Svoboda 17,7 odstotka, SD 9,3 odstotka, Levica 7,7 odstotka, LMŠ 7,2 odstotka, gibanje Povežimo Slovenijo 5,9 odstotka in NSI 5,1 odstotka. Parlamentarnega praga ne bi prestopile stranka Naša dežela (3,1 odstotka), SAB (2,9 odstotka), Resni.ca (2,5 odstotka), Pirati (2,5 odstotka), Vesna (1,3 odstotka), Dobra država (1,3 odstotka), DeSUS (1,2 odstotka) in SNS (1,2 odstotka).
Med opredeljenimi volivci skozi čas stranki SDS podpora ponovno narašča. Gibanje Svoboda je ob svoji pojavi na političnem parketu sprva dosegla skokovito rast, a ji je ta pričela upadati, kar bi lahko pripisali tudi dejstvu, da Robert Golob še nima izdelane ekipe in programa, prav tako pa se ne pojavlja v javnosti. Stranki SD je ob prihodu Gibanja Svoboda podpora strmo padla, ta pa se ni bistveno zvišala ob upadu podpore Gibanja Svoboda. Podpora Levici se ni bistveno spremenila, medtem pa je podobno kot stranki SD na račun Goloba upadla tudi podpora stranki LMŠ, a je ta pričela v zadnjem mesecu ponovno naraščati.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ 29,1 odstotka podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (17,5 odstotka), SD (7,7 odstotka), Levica (4,9 odstotka) in LMŠ (4,9 odstotka). Parlamentarnega praga ne bi prestopilo gibanje Povežimo Slovenijo (3,8 odstotka), NSi (3,4 odstotka), Resni.ca (2,3 odstotka), Naša dežela (1,6 odstotka), SAB (1,5 odstotka), Pirati (1 odstotek), Vesna (0,4 odstotka), DeSUS (0,3 odstotka), SNS (0,2 odstotka) in Dobra država (0,1 odstotka). 17,7 odstotka volivcev je neopredeljenih.
Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo je bilo zajetih 972 anketirancev, od tega 49,7 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 52,7 let, standardni odklon je 15,2. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (46,2 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,2 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (16,6 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,7 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (25,8 odstotka), 22,4 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,0 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,8 odstotka), sledi mesto (28,8 odstotka) in manjši kraj (16,3 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,0 odstotka), sledita podravska (15,8 odstotka) in savinjska (12,6 odstotka) regija.
