Piše: Vida Kocjan
V Sloveniji kar 329.116 bolnih čaka na zdravniški pregled. Število se tedensko povečuje, v dobrih dveh letih se je povečalo za več kot 11 odstotkov. Pri tem nad dopustno čakalno dobo čaka 50 odstotkov več bolnih kot pred dobrima dvema letoma, kar 77.954 ali slaba četrtina vseh.
Podatke tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), na ministrstvu za zdravje pa očitno podatkov o čakajočih nimajo ali pa jih niso pripravljeni deliti z javnostjo. Ko smo pri njih želeli podatke o čakajočih, so nas preusmerili na NIJZ, češ da tam spremljajo in upravljajo s temi podatki. Nič narobe, če ne bi pred kratkim nekateri novinarji drugih medijev izbrskali podatek, naj bi imelo ministrstvo podatke, ki so bistveno višji. Kakorkoli, tudi podatki NIJZ so dovolj skrb zbujajoči in bi morali skrbeti vse v državi.
Spremembe v zakonodaji in beleženju čakalnih dob
Ministrstvo za zdravje je v letu 2025 spremenilo pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti »zelo hitro« je bila podaljšana s 14 na 30 dni. Poleg tega je uvedeno novo beleženje nedopustno dolgih čakalnih dob, kjer pacient postane »nedopustno dolgo čakajoč«, šele ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo (180 dni za »redno« in 90 dni za »hitro«) .
Opozorila o statistični iluziji izboljšanja točna
Že takrat so strokovnjaki opozarjali, da te spremembe lahko ustvarjajo statistično iluzijo izboljšanja, saj se dejanske čakalne dobe niso skrajšale, temveč so se spremenili kriteriji za njihovo beleženje. Sprememba metodologije, če povemo poenostavljeno, se je kot domnevno dobra res pokazala, vendar samo v začetnem obdobju. Zdaj pa smo spet pri realnem, bolečem stanju.
Čakalne dobe so še posebej dolge pri specialističnih pregledih, diagnostičnih preiskavah in operativnih posegih. Za ortopedski pregled v enem od univerzitetnih kliničnih centrov je najhitrejši prost termin šele decembra 2025. Pri operacijah kolena je čakalna doba januar 2029 in znaša tudi do pet let. Na področju žilne kirurgije se najdlje čaka na operacijo krčnih žil z napotnico pod »zelo hitro« 30 dni, pod »redno« pa kar 420 dni. Za primerjavo – na druge posege se pod »redno« čaka od 60 do 75 dni.
Zobozdravstvene storitve, zlasti ortodontski pregledi, imajo prav tako izjemno dolge čakalne dobe. Do šest let in več. Tako je znan primer, ko je prvi prost termin oktobra 2032, kar pomeni več kot sedemletno čakalno dobo.
Bolni prepuščeni sami sebi – plačujejo
Zaradi dolgih čakalnih dob se mnogi bolniki obračajo na zasebne zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe bistveno krajše. Vendar so tovrstne obravnave pogosto drage in si jih večina ne more privoščiti, kar vodi v neenakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe. Številni iščejo zdravljenje v tujini, v Avstriji ali na Hrvaškem. In seveda to tudi plačujejo.
Spomnimo. Zdajšnja koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je prostovoljni prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenila v obveznega. To pomeni, da so prispevki in obvezna plačila za zdravljenje višji. Ob tem se še danes zlažejo, da so prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinili. To seveda ne drži. Na trgu pa že cvetijo zasebne zdravstvene zavarovalnice, prek katerih državljani iščejo (plačljive) poti do specialistov. To pa ni to, kar bolni potrebujejo, saj pomeni, da do zdravja lahko pride le tisti, ki ima denar, drugi pa naj čakajo leta in leta.
Spremenili pravilnik in omogočili preskakovanje vrst
Predsednik vlade Robert Golob je na seji državnega zbora 26. marca 2025 odgovarjal na poslansko vprašanje Jelke Godec (SDS). Spomnila ga je na njegove izjave v enem od intervjujev, da se čakalne vrste v času njegove vlade »zelo skrajšujejo«. Takrat je opozorila, da se vrste niso skrajšale po naravni poti, temveč administrativno, npr. s podaljšanjem dopustne čakalne dobe za stopnjo »zelo hitro« s 14 na 30 dni v avgustu 2024.
Golob je odgovoril, da če nekdo izstopi iz čakalne vrste, mesto dobi zadnji v vrsti, kar naj bi izboljšalo statistiko, a je povzročilo zmedo med pacienti. Ponosen je bil na to preskakovanje vrste in se je na široko hvalil s tem.
V katerem zakonu, pravilniku, dokumentu ipd. je to opredeljeno, smo nato vprašali ministrstvo za zdravje. V daljšem odgovoru so nam pojasnjevali, kako se izračunava »relativna čakalna doba oziroma faktor ali koeficient«, in dodali: »Faktor relativnega čakanja omogoča, da tisti pacienti, ki čakajo najdlje in imajo najvišji izračunani faktor, pridejo prej na vrsto ob sprostitvi nekega termina. Tiste, ki čakajo najdlje, kličejo naprej, kar seveda tudi znižuje povprečno dobo čakanja.«
»Relativno čakalno dobo ureja 9. člen Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah,« so dodali. Pravilnik je bil v uradnem listu objavljen 19. julija 2024 in se uporablja od 1. avgusta 2024.
