Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Pred kratkim je slovensko javnost pretresel klic obupanih, objokanih upokojenk s 620 evri pokojnine v oddajo Kdo vam laže?, ki živijo na eksistenčnem robu kot v kakšni državi tretjega sveta. Slovenskim upokojencem ni šlo še nikoli bolje kot pod prvo in tretjo vlado Janeza Janše, to je pač empirično dokazano dejstvo. Na koncu mandata je poskrbela tudi za trajno eksistenčno rešitev za starejše z nižjimi prihodki z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga zdaj Golobova destruktivna vlada socialistov ruši, saj želi denar kanalizirati v svoj volilni bazen skrajnežev, ki so dve leti strašili po ljubljanskih ulicah.
Slovenska demokratska stranka zato zbira podpise za referendum o zakonu, ki ukinja izvajanje dolgotrajne oskrbe. Nasprotujejo namreč zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ukinja rešitve, ki jih je uzakonila Janševa vlada.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih poskusov in več kot 120 različnih verzij predlogov v času vlade Janeza Janše končno sprejet. To je zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim bi poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja.
Odločitev usodna za marsikaterega upokojenca
Odločitev koalicije Roberta Goloba, da uveljavitev zakona zamakne in s tem tudi ukine reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe, je izredno škodljiva, za marsikaterega upokojenca pa najbrž tudi usodna. Navedbe Gibanja Svoboda, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, ne držijo. Ob tem velja poudariti, da se del zakona že izvaja (npr. e-oskrba).
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je predlagala vlada Roberta Goloba, so izvajanje enega najpomembnejših in težko pričakovanih zakonov za naše državljane zamaknili v prihodnost. Še več, obstaja realna bojazen, da zamik pravzaprav pomeni ukinitev poglavitnih rešitev. Poleg tega je uveljavitev mejnikov tudi pogoj za dostopanje do nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov. Zamik zakona po predlogu Golobove vlade bi torej ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov!
Stranka Gibanje Svoboda in koalicija sta jasno pokazali, da jima za starejše občane ni mar. Koalicija skuša z večinskimi mediji zgraditi iluzijo, da zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada, ni izvedljiv, kar sta ponovila tako minister Danijel Bešič Loredan kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Eden glavnih pomislekov trenutnih oblastnikov so finance. Se pravi, če se implementira zakon, kot ga predvideva SDS, bo to povzročilo neravnovesje javnih financ. To pa je absurd brez primere. Tega ne morejo trditi, dokler lahko dobesedno stran vržejo 70 milijonov evrov za pogodbeno kazen iz ideološke odločitve o odpovedi boxerjev. Tudi ne medtem ko politični nevladniki na Metelkovi 6 dobivajo milijone.
Država, v kateri imamo ljudi, kot so obupani upokojenci, ki kličejo v oddajo Kdo vam laže?, si ne more privoščiti metanja denarja v stvari, ki niso stvar gospodarske rasti ali socialnega preživetja. Avantgardni umetniki, nevladniki, ki nezakonitim migrantom delijo letake, kako se izogniti policiji, programi, ki preiskujejo sistemski šovinizem in rasizem v zahodni civilizaciji – takšne hobije naj si nevladniki plačajo sami. Sploh pa se v taki državi ne bi smeli izgovarjati, da ni finančnih možnosti za sprejem zakona, ki je nujen za mirno starost naših starejših občanov. Denarja je očitno dovolj – a le za levičarske NVO-je, ljubljansko s politiko povezano smetano in utopične projekte solarizacije. Vladi ni mar za starostnike in čas je, da ji starostniki in njihovi otroci na referendumu proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe skupaj pokažejo, kaj si mislijo o takšni politiki.
