16.1 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Janša skupaj z evropskimi kolegi pozval h korektivnemu mehanizmu in k pravični dobavi cepiv proti covid19

Piše: C. R.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Dunaju  pri avstrijskem zveznem kanclerju Sebastianu Kurzu udeležil delovnega srečanju na temo distribucije cepiv med državami članicami EU. Delovnega sestanka so se poleg slovenskega predsednika vlade Janeza Janše udeležili tudi predsednik češke vlade Andrej Babiš, predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov, predsednik latvijske vlade Arturs Krišjanis Karinš (prek video povezave) in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković (prek video povezave).

Pogovori voditeljev so bili osredotočeni na enakopravno dostopnost in dobavo cepiv proti COVID-19, na kar so predsedniki vlad opozorili tudi v nedavnem pismu, ki so ga naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

V omenjenem pismu so voditelji na predsednika Evropskega sveta naslovili tudi poziv, da o enakopravni dobavi cepiv za vse države članice vsi voditelji in voditeljice držav članic EU čimprej opravijo razpravo.

Po srečanju je sledila novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik slovenske vlade Janez Janša, avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, predsednik češke vlade Andrej Babiš in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov.

Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil avstrijskemu kanclerju za organizacijo današnjega sestanka in za iniciativo, “ki jo razumem kot pravočasno opozorilo pred tem, da Evropska unija pride v situacijo, ko bi recimo junija letos imeli polovico držav, kjer bi bila precepljenost prebivalstva zoper COVID-19 30% in drugo polovico, kjer bi bila precepljenost 60%.

To bi namreč vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU ukvarjati predvsem z izhodno strategijo in s tem, kako omiliti in popraviti posledice, ki jih je epidemija povzročila v vseh državah članicah,” je dejal predsednik vlade.

Izpostavil je, da je “nujen korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko, torej na odločitev, ki je bila skupaj sprejeta na Evropskem svetu, da se cepiva delijo pro rata oziroma glede na število prebivalcev posamičnih držav članic EU.” “Noben tehnični dogovor, noben usmerjevalni odbor, noben tehnični postopek ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v Evropski uniji,” je izpostavil premier.

Nadaljeval je, da je Slovenija v tem trenutku, kar se tiče precepljenosti nad evropskim povprečjem, “a če mehanizem ne bo deloval, se to lahko hitro spremeni.”  “Zavedamo se, da nismo otok in da nobena država članica EU ne bo mogla živeti normalno, tudi, če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred COVID-19, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, ker virus meja ne pozna in vrnitev v normalno življenje kot smo ga poznali pred pandemijo ne bo možno,” je ocenil premier.

“Ta problem, o katerem smo danes govorili, je postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiv AstraZeneca. To cepivo je mnogo držav naročilo v velikih količinah, ker je bilo v drugi polovici lanskega leta spoznano kot najbolj obetavno in kot da bo najprej odobreno. Delitev in dobave tega cepiva pa ne potekajo skladno z napovedmi in pogodbo in iz tega vidika smo si zastavili vprašanje, kako dobre so te pogodbe, ki so bile podpisane,” je dejal predsednik vlade in dodal oseben apel, da se pogodbe Evropske komisije – vse države članice so del te komisije – s proizvajalci cepiv naredijo javne. “Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. Če je v teh pogodbah kaj narobe in kar je razlog pri zamudi pri delitvi cepiva, naj se to popravi,” je pozval premier Janez Janša in opozoril, da je to treba storiti pravočasno.

“Še vedno menim, da je bila odločitev, da se gre v skupne nabave cepiv dobra,” je poudaril predsednik vlade, saj imamo po njegovih besedah Evropsko unijo za to, “da rešuje situacije, v katerih smo skupaj močnejši kot če bi delovali posamično, vendar pa je treba principe in dogovore dejansko spoštovati.”

Svoj nagovor je predsednik vlade zaključil s tem, da Slovenija prevzema predsedstvo Sveta EU v drugi polovici letošnjega leta in da se pripravljamo, da bomo v bolj optimističnem ozračju gradili okrevanje Evropske unije po pandemiji. Premier Janez Janša je ponovno dejal, da se z današnjimi pogovori in pozivom želimo izogniti neki novi možni politični krizi, “ki bo zagotovo nastala, če bomo junija prišli v situacijo, ko bo polovica držav članic EU imela precepljenost, ki bo epidemijo zaustavljala, druga polovica pa te precepljenosti ne bo dosegala.” “Pozdravljamo vse napore predsednice Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ta situacija popravi in da je naše opozorilo pravočasno,” je še dejal premier Janez Janša.

Zadnje novice

Sorodne vsebine