11.1 C
Ljubljana
torek, 1 aprila, 2025

Janša o zakonu o privilegiranih pokojninah: »Tovrstni zakoni služijo razgradnji normalnih vrednot in civilizacije.«

Piše: Anamarija Novak

»Pri tem referendumu gre za več kot le za privilegije, gre tudi za odločanje o tem, kam nas vodi ta slovenska vlada, ki troši denar za vse drugo kot za Slovenijo in za Slovence,« je opozoril predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.

Podpis za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti je prejšnjo sredo v Ljubljani oddal tudi predsednik SDS Janez Janša. Ob tem je pojasnil, da se je zbiranje podpisov v zadnjih dneh »s pomočjo reklame, ki so jo delali nekateri z vladne strani,« še pospešilo, tako da ga bodo predčasno končali. Postopek za zbiranje podpisov volivcev za podporo referendumu, ki ga je sprožila SDS, v referendumsko kampanjo pa se je vključila tudi opozicijska NSi, se je začel 20. februarja, rok za zbiranje 40.000 podpisov pa se izteče 26. marca.

Janša o tem, kaj je umetnost in kultura

Ob zbiranju podpisov za referendum se je po besedah prvaka SDS Janeza Janše odprlo tudi vprašanje umetnosti in kulture. Izpostavil je, da je SDS edina stranka v državi, ki ima že več kot 30 let ustanovljen in delujoč forum za kulturo. To, kar pa se zadnje čase propagira in povzdiguje in se »skuša zdaj nagrajevati celo z enormnimi dodatki k pokojninam«, pa je po njegovem mnenju »antikultura in kvaziumetnost«. Ob tem ko vladna stran opozarja na visoke stroške referenduma v primerjavi s stroški zakona, pa je Janša postregel z oceno, da bi predvideni dodatek k pokojnini v 20 letih za posameznika znesel skoraj 500.000 evrov. Če bi šlo v zakonskih določbah »za neko oddolžitev slovenskim umetnikom za življenjsko delo v nekih normalnih zneskih«, zbiranja podpisov za referendum po njegovih besedah ne bi bilo.

Hkrati tovrstni zakoni po Janševem prepričanju služijo »razgradnji normalnih vrednot in civilizacije«. »Borimo se proti povzročanju večje škode, škode, ki se ne da izraziti samo v številkah,« je poudaril.

Janša: Sodomija se preganja po uradni dolžnosti

Glede kazenske ovadbe, ki so jo vložili v Levici zaradi uporabe fotografije slovenske umetnice Maje Smrekar na plakatih, je Janša odgovoril, da ne pozna nobenega vrhunskega umetnika v Sloveniji ali v svetu, »ki bi bil užaljen ali pa ki bi celo posegel po kazenski ovadbi zato, ker se javnosti predstavlja njegovo delo«. »Samo nekdo, ki se zaveda, da tisto, za kar je bil nagrajen, ni umetnost, ampak neka zblojenost, poseže po represiji. In ni naključje, da je zraven stranka Levica, kajti vedno, ko levičarjem zmanjka argumentov, posežejo po represiji,« je še dodal. Pri tem je omenil, da ima Slovenija kazenski zakonik, po katerem se sodomija preganja po uradni dolžnosti, in tudi zakon o zaščiti živali, v katerem je »dejanje, ki je na teh kvaziumetniških performansih predstavljeno, opisano neposredno kot mučenje živali«. »Čakamo na ukrepe državnega tožilstva, kjer se je že odprlo to pravno vprašanje, da zadevo preuči tudi s te plati,« je dejal. Poleg tega je umetnica Maja Smrekar stranki SDS vročila opomin pred tožbo, ki jo bo po poročanju POP TV vložila, če plakatov do določenega roka, ta se je iztekel preteklo soboto, ne bodo uničili.

Hoivik: Ne gre za reprodukcijo umetniškega dela

Kazenska ovadba zoper SDS in njihovega predsednika Janeza Janšo sicer ni neposredno vezana na avtorske pravice umetnice Maje Smrekar in podobe njenih del, ki jih SDS uporablja pri nagovarjanju k podpori referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti, ampak je vezana na sum kršitve proste odločitve volivcev. Levica SDS namreč očita manipulacijo in zavajanje. V SDS so se na to že odzvali, in sicer je v izjavi za medije vse očitke zoper stranko zavrnil njihov poslanec Andrej Hoivik. »Ne gre za reprodukcijo umetniškega dela, gre samo za obdelavo fotografije, ki je bila javnosti prvič predstavljena pred sedmimi leti tako na nacionalni televiziji, v komercialnih medijih, na spletu,« je dejal Hoivik in dodal, da je bilo v preteklosti že veliko plakatov, ki so jih tako Levica kot tudi druge stranke uporabile za različne namene, pa »seveda sodišče ni razsojalo oziroma razsodilo v prid tiste stranke, ki je bila pravzaprav tožeča stranka.«

Hoivik: Vlada ni naredila nič dobrega za upokojence

Sicer pa je po prepričanju SDS razlog za kazensko ovadbo ta, da aktualna vladna koalicija v treh letih mandata ni naredila nič dobrega za državljane Slovenije, še manj pa za upokojence. Na tem področju vlada ni opravila svojega dela, menijo v SDS, po navedbah Hoivika pa preseneča tudi, da se nameravajo pokojninske reforme lotiti z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pa z novim zakonom. Hoivik je zavrnil očitke, da gre pri zbiranju podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za boj proti umetnosti, ki jim ga očitajo v Levici, gre pa za boj proti vladni koaliciji, je dejal. Zakon o dodatku k pokojninam za posebne dosežke na področju umetnosti je namreč »višek arogance vladne koalicije, ki je uzakonila ta zakon«, menijo v SDS. Na referendumu pa bi odločali o tem, ali je »pošteno, da se uzakoni nekaj, kar prinaša privilegije v višini 18.000 evrov letnega dodatka iz državnega proračuna, ki ga z davki plačujemo vsi državljani in državljanke«, je dejal Hoivik. Po njegovih navedbah podatki, ki jih imajo v stranki, nima pa jih ministrstvo za kulturo, kažejo, da bi po omenjenem zakonu bilo do takšnega dodatka upravičenih med 100 in 200 posameznikov. »Zelo enostavno lahko vsak izračuna, koliko to znese na letni ravni. Predvidevamo, da bi ta strošek referenduma pokrili v dveh letih, če bi bil ta zakon uveljavljen,« je še ocenil Hoivik.

Zakon nadgrajuje ureditev iz leta 1974 (!)

Zakon, ki ga referendum obravnava, sicer ne uvaja povsem novega sistema, temveč nadgrajuje obstoječo ureditev iz leta 1974 z namenom večje preglednosti in jasnih meril za dodeljevanje dodatkov. Kritiki namreč trdijo, da gre za privilegije za »kulturno elito«, medtem ko zagovorniki, kot je ministrstvo za kulturo, poudarjajo, da gre za priznanje vrhunskim umetnikom, ki pogosto nimajo visokih pokojnin zaradi prekarnih delovnih razmer. Finančni učinek zakona je ocenjen na približno 60.000 evrov letno, sredstva pa ne bi prihajala iz pokojninske blagajne, temveč, pozor, iz proračuna. K podpisu za referendum je pozival tudi slovenski novinar in urednik Peter Jančič, ki je omenjeni zakon označil za norost in zapravljanje javnega denarja za privilegije peščice. Z uspešnim referendumom bi tako preprečili uveljavitev zakona, ki zagotavlja najvišje mogoče pokojnine – približno 3000 evrov neto mesečno – za »politično izbrane kulturnike«, kot so prejemniki Prešernovih nagrad, kar bi po njegovem mnenju pomenilo povprečno 400.000 evrov dodatne »politične pokojninske nagrade« na posameznika skozi čas. Jančič je kritiziral tudi Golobovo vlado, češ da nadgrajuje nerazumen zakon iz časa socializma (zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine iz leta 1974), ki je že omogočal dodatke, a brez jasnih meril. V svojih zapisih je poudaril finančni vidik, češ da gre za tratenje davkoplačevalskega denarja za arbitrarno izbrano elito. Kot primer je navedel, da je leta 2023 66 kulturnikov prejemalo letni dodatek v povprečju 7.347 evrov, kar je mesečno okoli 612 evrov, dodatno pa še 55 dedičev pokojnih prejemnikov, kar je po njegovem mnenju zloraba sistema. Novi zakon naj bi po Jančičevem mnenju te zneske še povečal in število upravičencev razširil, kar vidi kot širjenje privilegijev. Ob tem je vlado obtožil prikrivanja podatkov o prejemnikih, saj naj bi ZPIZ in vlada zavračala razkritje seznama, kar je označil za kršitev pravice javnosti do obveščenosti.

Cenzura zaradi zlorabe živali

Naj še omenimo, da je družabna platforma TikTok zaradi zlorabe živali cenzurirala poziv SDS k podpisu referenduma, na katerem je stranka prikazala umetniški posnetek Maje Smrekar, ko ta doji psa in je del t. i. projekta Hybrid Family. Spomnimo, da v Sloveniji zoofilija, opredeljena kot spolni odnos med človekom in živaljo, ni izrecno kriminalizirana z ločenim členom v Kazenskem zakoniku (KZ-1), vendar pa dejanja, ki vključujejo spolne odnose z živalmi, lahko spadajo pod splošne določbe o mučenju živali. Člen 204 KZ-1 določa, da kdor »muči žival, jo nehumano usmrti ali ji prizadeva nepotrebno trpljenje«, se kaznuje z zaporom do enega leta, v hujših primerih (npr. če gre za daljše trpljenje ali več živali) pa do treh let. Interpretacija, ali zoofilija izpolnjuje te pogoje, je odvisna od primera in dokazov o trpljenju živali, kar v praksi otežuje pregon, če ni jasnih znakov fizične škode.

Peter Jančič: To je katastrofa za leve stranke, ker so te deklarativno proti elitam

Peter Jančič je tudi spomnil, da je za Levico omenjeni zakon »neroden« še iz enega razloga: »Hkrati, ko delijo velikanske privilegije peščici neke elite, kulturne in tudi športne, povečujejo obremenitve in prvič določajo davke in prispevke običajnim upokojencem, ki teh nikoli niso plačevali. Zanje je veljalo, da ko se upokojiš, ne plačuješ več prispevkov in davkov, ker je ‘penzija’ od države (…). Zdaj pa so uvedli obvezno zavarovanje, ki so ga ‘ukinili’, in ga morajo vsi upokojenci obvezno plačevati. Z julijem uvajajo še enoodstotni prispevek za skrb za starejše, kar bo znižalo vse pokojnine za en odstotek. Trdijo, da je razlog za to, ker preprosto nimajo denarja v proračunu. Kaj pa plačujejo iz proračuna po novem? Te dodatke – velikanske privilegije eliti,« je še opozoril Jančič v eni od komercialnih oddaj in dodal, da je to »katastrofa za leve stranke, ker so te deklarativno proti elitam in proti temu, da posamezni bogataši dobijo vse na račun revnih ljudi«.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine