Piše: Gašper Blažič
Včerajšnji požar v ljubljanskem Dijaškem domu Ivana Cankarja – stari del doma je bil nekdaj znan kot Marijanišče, v njem se je šolal in bival tudi mučenec Lojze Grozde – je temeljito pretresel Slovenijo. Čeprav so predstavniki vlade – zlasti šolski minister Vinko Logaj in obrambni minister Borut Sajovic – obljubljali takojšne rešitve, da se kaj takšnega ne bi več ponudilo, pa je dejansko že prepozno. Primer dijaškega doma namreč razkriva srhljive posledice tranzicijske politike, ki jo pooseblja ravno ljubljanski župan Zoran Janković.
Kdor je včeraj spremljal zgolj poročanje t. i. mainstream medijev, bi verjetno pomislil, da so se oblasti – tako mestna kot državna – zelo odgovorno odzvale na dogodek. Češ, župan Zoran Janković se je na prizorišču požara pojavil že pred šesto uro, uradniki Mestne občine Ljubljana (MOL) pa so takoj aktivirali avtobuse, da bi dijake preselili drugam (kasneje se je pokazalo, da to ni bilo potrebno, in so avtobus preklicali). Dejstvo pa je, da je le malo manjkalo, da bi imel dogodek tudi tragične posledice, saj so se trije dijaki/dijakinje huje poškodovali, eden od njih zaradi opeklin, druga dva zaradi paničnega skoka čez okno iz prvega nadstropja.
Za nevladnike se najde denar, za varnost dijakov pa …
Tu pa se problem šele začne: izkazalo se je namreč, da dijaški dom – in zagotovo ni edini takšen primer – ni bil opremljen z javljalniki požara, požarnim alarmom ter požarnimi stopnicami. Kakor je razkril ravnatelj doma Šemso Mujanović, požarni alarm ni bil nameščen, ker zaradi visoke starosti stavbe ni bil potreben. Dijaški dom ima pač zaščito, kot jo predpisuje zakon, medtem ko so iz vlade že prišli glasovi, naj javnost ne skrbi, saj bodo zakonodajo kakor nemudoma spremenili?! Naši viri pa trdijo, da bi lahko takšno zaščito namestili že zdavnaj, toda ker ni zakonsko obvezna, zanjo ni predvidenih finančnih sredstev.
A zgodbo je potrebno umestiti v širši kontekst. Prav pred nedavnim je MOL močno podražila komunalne storitve, ob tem pa Janković finančna sredstva in napore vlaga v izgradnjo razvpitega »drekovoda«, da seveda ne omenjamo, koliko proračunskega denarja vlada in MOL razdelita raznim levičarskim nevladnim organizacijam. Denimo, Zavod za informiranje in sodelovanje pri razvoju nevladnih organizacij (CNVOS), ki ga vodi razvpiti Goran Forbici, sicer operativec pri čiščenju »janšistov« na RTV Slovenija, je maja lani preko razpisa ministrstva za javno upravo potegnil dober milijon evrov, ob tem pa ne gre pozabiti, da je glavni operativni šef Golobove vlade dejansko prav Zoran Janković. Ironično je, da je ravno včeraj Glas ljudstva, ki združuje številne najbolj razvpite levičarske aktiviste od Jaše Jenulla naprej, vladi bral levite, da je izpolnila le kakšno desetino zavez od tistih, ki jih je obljubila. Seveda je treba takšna sporočila brati med vrsticami, pomenijo namreč, da želijo levičarski nevladniki zase še več davkoplačevalskega denarja.
Jankovićevo lizunsko pismo ter molk aktivistov
Nekaj pa je tudi res: levičarski nevladniki so – vsaj deklerativno – nasprotniki politike srbskega predsednika Aleksandra Vučića in podpirajo študentske proteste v Srbiji. Po tej logiki bi morali odreči podporo tudi Jankoviću, ki je, kot poroča portal N1 Slovenija, Vučiću napisal naravnost osladno pismo. »Ljudje verjamejo v vas, verjamejo v moč odločnega in pogumnega vodstva, ki ne omahuje pred izzivi, ampak jih premaguje v dobrobit ljudi. Če lahko kakorkoli pomagam, sem vedno na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in vztrajnosti. Srbija vas potrebuje,« je med drugim zapisal Janković. Za pismo verjetno v Sloveniji ne bi izvedeli, če ga ne bi objavil srbski portal Nezavistne novine. »V teh zahtevnih in prelomnih trenutkih, ko se Srbija sooča s številnimi izzivi, vam želim izraziti iskreno podporo in priznanje za vse, kar ste naredili za razvoj in stabilnost države. Vaše vodstvo, odločnost in vizija so ključni za napredek, ki ga je v preteklih letih dosegla Srbija, in prepričan sem, da je treba to pot nadaljevati,« je še zapisal Janković v tem pismu.
Tovrstna lizunska pisma pa seveda samo še poglabljajo izrojenost Jankovićevega razcepljenega jezika. Janković se namreč zaveda, da so razmere v Sloveniji zanj postale nevarne in da lahko vpliv dogodkov v tujini (od Donalda Trumpa do srbskih demonstracij) spremeni za zdaj še zelo defetistično razpoloženje slovenske javnosti, ki je do neumnosti Janković-Golobove vlade za zdaj še zelo tolerantna. Ni sicer skrivnost, da so nekateri levi aktivisti zelo zamerili ljubljanski mestni oblasti njeno postopanje v primeru nekdanje tovarne Rog, kjer je Janković uporabljal celo svoj »odred za nemire«, ki jih sicer poznamo iz srbskega sveta. Toda za zdaj nihče od levičarskih aktivistov, ki sicer glasno vzklikajo proti Vučiću, ne upajo javno napasti Jankovića in Goloba. Kar je po svoje pričakovano, kajti (davkoplačevalski) denar ne smrdi. Janković bo sicer prihodnje leto obeležil dvajseto obletnico županovanja v Ljubljani, vsaj doslej pa je bil praktično nedotakljiv. Tudi za sodstvo in tožilce, ki so proti njemu sicer vlagali obtožnice in – izgubljali.
Se bo zgodil protestni shod?
So pa včeraj po družbenih omrežjih zaokrožile tudi informacije, da bi utegnilo tudi v Ljubljani priti do protestnega shoda dijakov in študentov (napovedujejo ga za 19. februarja), vendar ni povsem jasno, kdo je organizator in kakšen je namen shoda. Prvotno naj bi sicer podprli svoje kolege v Srbiji, toda po včerajšnjem požaru v dijaškem domu bo shod verjetno imel nekoliko drugačno sporočilo in lahko se zgodi, da bo tudi tokrat Janković, podobno kot za primer hude nesreče v Novem Sadu, dejal, da je nekdo dogodek v dijaškem domu izkoristil za »politično agendo«. Ob tem pa se pozablja, da bi do tragičnih posledic lahko prišlo tudi pri zrušitvi strehe športne dvorane na Vrbanski v Mariboru (kjer so pred kratkim odstranili ruševine in bo treba dvorano vsaj delno pozidati na novo, škoda pa je velikanska). Bodo pa o slovenski politični prihodnosti odločale predvsem informacije o tem, kako je prišlo do včerajšnjega požara in kako intenzivno se je doslej varčevalo na plečih mladih ter njihove varnosti. Če seveda ne bodo ključnih informacij spet cenzurirali, tako kot se je to zgodilo denimo pri garažni aferi februarja 2010 …
