Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Levi fašizem v vsej svoji izključevalni in likvidatorski slavi v svojem osrednjem glasilu Spletna Mladina,” se je premier Janez Janša odzval na propagandni zapis “neodvisnega” tranzicijskega trobila z nejasnim lastništvom, ki se financira tudi na račun našega zdravja (z žilnih opornic itd.).
V svojem pamfletu je tranzicijski fanatik Janko Lorenci skušal posvinjati javno podobo premierja Janeza Janše, kar je počel s tipičnimi očitki, zlasti v povezavi s pravljičnim “janšizmom” – pojmom, ki ne premore neke resne, utemeljene argumentacije in je plod fantazij anarholevičarjev, ki jih na vsakem koraku navdaja shizofrena grožnja diktature. A slednja jim čudežno ne preprečuje, da bi svoje izkrivljene ideje o svetu nemoteno širili preko osrednjih medijev, družbenih omrežij itd. Pa si poglejmo nekaj najbolj absurdnih zapisov pridnega ministranta Kontinuitete.
“Janez Janša je nevaren in škodljiv, a izjemno trdoživ politik. To mu uspeva, ker čas in globalno prevladujoča ureditev producirata avtoritarce,” se glasi njegova prva blodnja. Morda pa bi tovarišu Lorenciju pomagal kakšen obisk njegove ideološke žlahte v Severni Koreji, če je doslej pozabil, kako je pri nas izgledal stari režim, in če krasot in naslad Golega otoka ni imel priložnosti izkusiti na lastni koži. O avtoritarizmu namreč govorijo samo ljudje, ki ga v resnici nikdar niso doživeli ali pa so bili del tedanje buržoazije, ki je uživala vse bonitete, njihovo krnitev oziroma odstavljanje od korita pa dojemajo kot avtoritarno poseganje v svoje “človekove pravice”.
“Z brezobzirnostjo, makiavelizmom in zagrizenostjo normalnejše okolje vedno znova preseneča, hkrati pa se je v skrajnega desničarja levil postopoma in Slovenijo po koščkih navajal na janšizem v vedno hujši obliki,” je še en Lorencijev zapis. Makiavelističen, zagrizen in brezobziren je kvečjemu njegov zapis v Spletni Mladini, saj je njegov namen za vsako ceno po komunistično diskreditirati, očrniti, oblatiti vidno politično osebnost. Glede skrajno desne drže Janše pa: SDS in njen vodja sta po številnih tujih merilih bližja socialni demokraciji (denimo političnih predstavah v ZDA). S svojo socialno držo, protikoronskimi paketi, pomočjo različnim socialnim skupinam, dejansko skušata nadoknaditi nesposobnost levih političnih opcij, ki so ob pričetku epidemije zgolj dezertirale v opozicijo.
Leve vlade so desetletje denar, namesto za zdravstvo, namenjale za potratne študije
Pred tem pa tranzicijska levica deset let ni naredila praktično ničesar za ostarele in za boljšo zdravstveno oskrbo Slovencev, skrajšanje čakalnih vrst, davkoplačevalski denar za izgradnjo domov za ostarele in negovalnih bolnišnic pa trošila za potratne, nesmiselne študije. Tako je, če je nekdo vajen vladati in živi v prepričanju, da mu oblast kar pripada, za male ljudi pa mu ni potrebno narediti ničesar. “Vse to mu ne bi pomagalo, če ne bi odpovedali številni mehanizmi in skupine, ki bi morali tak razvoj preprečiti. Najprej omenimo medije in levosredinsko politiko. Prvi so se od samega začetka šli uravnoteževanje, minimizirali nevarnosti janšizma in tako dopuščali njegovo rast,” Lorenci razmišlja v nadaljevanju.
Mehanizmi o katerih razmišlja pisec Mladine bi morali na nek način že davno odpovedati – v začetku 90. let z izvedbo temeljite lustracije, do katere pa žal iz takšnih in drugačnih razlogov ni prišlo. In posledica tega je neuravnotežen, izkrivljen medijski prostor ter “levosredinska politika”, pri kateri se dejansko opaža maligno simptomatiko nedemokratičnega režima, ki smo se mu na prelomu 80. in 90. let uradno odrekli, in ki je vladala večino časa po koncu osamosvojitve, kar ji je uspevalo zlasti zaradi nadzora nad medijskim prostorom. A Lorenci se kljub temu ni mogel odreči cinični insinuaciji, da Janši doslej še ni uspelo izpeljati dveh zaporednih mandatov v celoti, ker naj bi bil za to kriv sam: “In vendar Janša v osnovi ni uspešen. V celoti je končal zgolj prvi mandat, nikoli mu ni uspelo sestaviti dveh zaporedoma. Tako bo, stavimo, tudi tokrat.”
Tranzicijsko levico neizmerno boli dejstvo, da predsednik Pahor dela za spravo in ne razdvaja
“Za to je večidel zaslužen sam. Če bi premogel pahorjansko ali cerkveno dvoličnost, bi bil bistveno na boljšem. Vendar se zmore potuhniti le občasno in za kratek čas.” Zapis obenem razodeva vso neizmerno bolečino Kontinuitete, da je predsednik republike Borut Pahor drugačen od razdiralnega Danila Türka – očeta kastnega sistema prvo- in drugorazrednih državljanov, in da za razliko od slednjega dela za spravo ter ni zgolj poslušna marionetka v rokah tranzicijskih omrežij. Lorenci: “Tudi sodstvo ni nikoli trdo prijelo janšizma zaradi žaljivk o krivosodju, sejanja sovraštva, sumljivega finančnega poslovanja …” “Janšizem” je zlasti v tem primeru prikladen izraz – zaradi svoje izmuzljivosti, nedoločljivosti. Kako bo nekdo “prijel” nek politični ali družbeni sistem, ki je vrh tega slabo utemeljen, bajesloven?
Je pa sodstvo redno preganjalo tako Janšo, preko zmontiranega primera Patria, ki ga je Ustavno sodišče RS naposled zavrglo. Obenem je preganjalo osamosvojitelje, denimo Toneta Krkoviča, medtem ko je predstavnike agresorske JLA puščalo tako rekoč nedotaknjene. Na 25 zmontiranih procesih, vse do zadnjega zavrženih, je preganjalo tudi nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja itd. Obenem pa ni nikdar zares preganjalo izjemno sumljivih poslovnih praks – pranja milijarde evrov iranskega denarja v državni banki. “Gospodarstvo se sploh ni zganilo, nasprotno, njegova združenja janšizem podpirajo, podjetniki in menedžerji pa z redkimi izjemami pozabljajo, da so tudi državljani in da janšizem gospodarstvo pelje v slepo ulico.”
Preden Lorenci fantazira o slovenskem gospodarstvu, bi si lahko prebral kakšno tujo bonitetno oceno
Škoda komentarja, izjava, ki bolj pristaja pravljičarju, kot pa nekomu, ki se na gospodarstvo zares spozna. Obenem gre za dokaz, da je levičarstvo v resnici religija, “janšizem pa je v pojmovanju njegovih vernikov nekakšen “hudobni duh” ali “obsedenost”. A rajši, kot da “bluzi”, bi si lahko prebral kakšne ocene bonitetnih agencij, ki Slovenijo na svojih lestvicah uvrščajo v prvi, najvišji razred. Ko je govora o gospodarstvu štejejo dejstva, ne pa bajeslovne predstave nekega starorežimskega pridigarja, ki so bližje partizanskim pravljicam. In če je Lorencija dejansko strah, da bi imel “janšizem” (karkoli že to je), premočno podporo s strani gospodarstva, se zdi ključno problem reševati drugje. Obstaja namreč stranka s protiustavnim programom, ki ima za cilj razlastninjenje podjetnikov, s svojim ekstremizmom pa daje zgled celotni levici, obenem pa nanjo meče slabo luč.
“Najbolj sramotno se obnašata predsednik države in katoliška cerkev. Pahor zvesto služi Janši, hkrati pa z igrano integriteto in spravaštvom bega volivce. Tudi vrh cerkve na veliko kolaborira z režimom in je v tem prelomnem času spet pustil državo, ljudstvo in vernike na cedilu.” Pahorjevo častno spravno držo smo že omenili, zato zadeve ne bi želeli ponavljati. Zanimiva je zlasti druga poved, ki govori o “kolaboraciji med cerkvenim vrhom in režimom”, kot bi brali kakšen osnovnošolski učbenik iz 60. let 20. stoletja. Fosilni um tovariša Lorencija ni dovolj posodobljen oziroma “updejtan”, da bi sodobni svet razumel še kako drugače kot skozi prizmo Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in njegovih preostalih katehetov. Lorenci ne “šteka”, da je “katekizem” s katerim so ga indoktrinirali njegovi duhovni vodje že “predkoncilski”, in da ni več “in”.
Levica se na smrt boji, da bi predsedovanje EU koristilo Janši
“Nesrečna je tudi vloga EU. Njene posamične kritike janšizma so koristne, a po svoje še poudarjajo njeno samozakrivljeno nemoč do vzhodnih avtoritarcev. Tako Unija počasi uničuje samo sebe. Zdaj nas je komisija obiskala, Janšo kar jasno okarala, a mu v isti sapi delila komplimente. Napaka: k nam preprosto ne bi smela priti. To bi bilo močno simbolično dejanje, s katerim bi pokazala jasno distanco do sedanje oblasti, hkrati pa dosegla najpomembnejše: da Janši predsedovanje Uniji ne bi koristilo na volitvah.” Ponovno en kup nebuloz. Zadnje kritike “janšizma” s strani EU koristijo zgolj domači Kontinuiteti in njenim notranjepolitičnim bojem. Slednja v resnici to kritiko sama “fabricira”, evropske medije in inštitucije pa uporablja kot svoje megafone. Tisti, ki pozorno spremlja tovrstno kritiko, mu je hitro jasno, da je zgolj nalepka na embalaži “Made in EU”, vsebina pa domače produkcije.
Evropejce pa kritika Slovenije in slovenske oblasti zanima ravno toliko kot Slovence zanima notranjepolitična situacija Litve, Estonije ali Portugalske. Skoraj nihče se ne ukvarja z nami, medtem ko diplomati, resni novinarji in politiki razmere pri nas dobro poznajo. Strinjamo se le v tem segmentu, da se Unija uničuje sama oziroma jo uničujejo posamezniki na vodilnih položajih s svojo arogantnostjo in zaverovanostjo samih vase. In to, da “komisija ne bi smela priti k nam” je povsem avtoritaren titoističen pristop, ki z demokracijo nima ničesar skupnega. S takšno potezo, bi Unija le dokazala, da nekatere članice razume kot drugorazredne, ki jih je potrebno še “zdresirati”. To bi bila le potrditev, da je EU namenjena samovoljnim interesom v Bruslju, ki se skrivajo za parolami o “vladavini prava”, čeprav gre v resnici za “vladavino pravih”, torej trenutno močnejših.
Očitati nekomu, da je “avtoritaren”, hkrati pa od njega avtoritarno zahtevati, da izpolnjuje zahteve nekoga drugega: to ni več EU, kot smo jo poznali leta 2008 ob vstopu vanjo. In to, da bi predsedovanje EU Janši koristilo, je velik strah levice. V tej luči je mogoče razumeti tudi nedavni sramotilni govor prvakinje SD Tanje Fajon v Strasbourgu. Niti ob začetku predsedovanja ni bila zmožna pokazati kančka sodelovanja in preseganja delitev, čeprav se rada prikazuje kot izjemno povezovalna, kolegialna itd., razdirali pa naj bi drugi. “Scena je notranja scena, ki naj bi branila našo demokracijo, glede na agresivnost janšizma in kočljivost položaja preveč medla. Če bi janšizem ostal na oblasti še en mandat, bi bila vsa invalidna, podrejena ali pa je ne bi bilo več. Velja za medije, sodstvo, sindikate …” Beri: Lorenci se na smrt boji zapoznele, a krvavo potrebne lustracije.
“Vendar se zmore potuhniti le občasno in za kratek čas. ‘Gesamtkunstwerk’ je – tak, da mora sproščati svojo hudobijo, mora lagati, mora žaliti, mora mrcvariti. Narejen je tako, da uničuje vse okoli sebe, a tudi samega sebe. Naj temu rečemo višja pravičnost, sla po (samo)uničevanju, norost … vsekakor je v vsakem novem mandatu še hudobnejši, še škodljivejši in nevarnejši.” Berite: za devetimi gorami in devetimi vodami je živel princ teme … “Tokrat je povsod razsejal svoje nesposobne ali sebi podobne kadre; po njegovi krivdi je zaradi covida umrlo veliko preveč ljudi; usodno pospešuje privatizacijo zdravstva; zelo je povečal sovraštvo in zmedo v deželi in dramatično poslabšal podobo Slovenije v tujini.” Seveda, smrti zaradi covida-19 očitno niso bile (v veliki meri) posledica brezvestnih organizatorjev množičnih demonstracij v času epidemije in tranzicijske levice, vplivnežev, covid skeptikov ter medijev, ki so k njim brezsramno pozivali.
Glede zadolževanja z visokimi obrestnimi merami se je “izkazala” prav vlada Bratuškove
O “slabšanju podobe” Slovenije v svetu smo že nekaj zapisali, gre pa navesti tudi dejstvo, da je prav Janša vrnil Slovenijo na svetovni diplomatski zemljevid in ni gojil diplomatskih odnosov pretežno s Teheranom in Moskvo, kot predhodne vlade (katerih nekdanji člani po drugi strani pohitijo v Bruselj, ko je potrebno tožariti Janševo vlado). “Hkrati nas divje zadolžuje in tako kuha novo krizo; to počne načrtno, da lahko deli bombončke, a tudi v skladu z geslom za mano potop in v upanju, da se bo v težavah, ki jih bodo podedovali politični nasprotniki, laže vrnil na oblast.” Določeno zadolževanje je nujno zaradi aktualne krizne situacije. Obenem so obrestne mere mnogo bolj ugodne kot v času vlade Alenke Bratušek. “Šarec upravičeno pravi: če bi bil Janša na oblasti ves mandat, bi bilo še veliko huje. Toda res hudo bi bilo, če bi vladal še naslednji mandat. “ Marjan Šarec nima kaj govoriti. Janša je na oblasti po njegovi neumnosti. Če ne bi dezertiral v opozicijo, bi lahko še naprej vladal.
“To se zdi na srečo izključeno – najbolj zato, ker je ljudstvo kljub oblastnemu ustrahovanju, podkupovanju in zmedi ohranilo zdravo pamet in janšizem v veliki večini zavrača.” Velika zmeda kraljuje samo v Lorenciji glavi. Če bi poslušal zdravo pamet in se spomnil neke stare modrosti, bi tovrstni problemi nemudoma izginili: strah je votel okoli ga pa nič ni. “Pomirjujoče delujejo tudi epizode, kot je bilo posredovanje policije proti rumenim neonacistom na zadnjem množičnem protestu.” Rumenim neonacistom? Dokaz, da je Lorenci mentalno še vedno nekje v Kočevskem rogu v začetku 40. let 20. stoletja. “To pomeni, da velikih organizmov, kot sta policija in vojska, Janša zlepa ne more spremeniti v slepo orodje, tudi če postavi na vrh svoje ljudi.” Da, v njim je še vedno dovolj starih udbovskih kadrov. Zato tudi uspevajo protesti, ker imajo neformalni vodje, denimo Jaša Jenull in Tea Jarc atije na visokih položajih. Jenull sicer v tožilstvu in na občini, Jarčeva pa v policiji (ata Srečko trenutno prezimuje v Zagrebu kot policijski ataše, pred tem pa je bil na vrhu GPU).
V zrelih demokracijah z menjavo oblasti nimajo težav: takšne obstajajo v mlajših, kjer je del politike od nje kronično odvisen
“Janšizem je postal tako močan in nevaren, ker si množica subjektov ni hotela priznati, da ogroža demokracijo, razvoj in njo samo.” Ta je pa močna: Lorenci se spozna na demokracijo, obenem pa sanjari o bolj avtoritarni EU. “Zdaj je grožnja janšizma dovolj očitna, odpor vendarle dovolj močan in razvejen, da lahko Janša sicer lomi in osvaja posamične točke, popolnega nadzora nad celoto dogajanja pa ne more doseči. To neidealno, a realno stanje je treba absolutno ohraniti do volitev, ki bodo Janšo odplaknile, saj je ljudstvo, kot rečeno, ostalo normalno.” Seveda, če ne gre drugače za vsako ceno rušiti, idealno pa bi bilo večno vladati ter po možnosti ukiniti politično konkurenco (izjemno demokratično). V zrelih demokracijah pa z menjavo oblasti nimajo tovrstnih težav. “To neidealno, a realno stanje je treba absolutno ohraniti do volitev, ki bodo Janšo odplaknile, saj je ljudstvo, kot rečeno, ostalo normalno.” Ljudstvo je ostalo normalno?! Lorenci kot kvazipsihiater.
“Do takrat je pomemben vsak pokončen sodnik, novinar, politik, kulturnik, podjetnik, protestnik, vsak, ki bo šel na referendum o vodi in glasoval proti vladnemu zakonu.” Da, vsi “neodvisni” in “samostojni”, sicer pa prilepljeni na državno korito, na sorodstvene vezi, politične opcije itd. “Za drugo osamosvojitev-osvoboditev gre, tokrat izpod notranjega sovražnika. Janšo je treba trajno spraviti z oblasti, sicer bomo obtičali v podobnem razkrajanju kot nekoč Jugoslavija. Pri tem zlasti opoziciji ponavljamo: zgolj antijanšizem je za normalizacijo Slovenije nujen, a ne zadosten pogoj.” Seveda, tako kot v dobrih starih Titovih časih. Notranji sovražnik vedno obstaja, brez njega sistem propade, in če ga ni, si ga je potrebno ustvariti. Janšo je treba trajno spraviti z oblasti? Morda likvidirati kot leta 1945? Zveni malce srhljivo. In da, hvala bogu se je Jugoslavija, v kateri so bili razni Lorenciji priviligirana kasta, pred 30 leti razkrojila. Težava je le v tem, da demokratični procesi niso bili temeljito in do kraja izpeljani.
