4.6 C
Ljubljana
torek, 29 novembra, 2022

Janez Stanovnik dobil spomenik v Novi Gorici; dr. Stane Granda: To je zavestna sramotitev slovenske osamosvojitve

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)

Na Kidričevi ulici v središču Nove Gorice so pred dnevi odkrili doprsni kip nekdanjega člana predsedstva Socialistične republike Slovenije in predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika. Slavnostni govor na prireditvi je imel zgodovinar Jože Pirjevec, zbrane pa sta nagovorila še predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Ingrid Kašca Bucik in novogoriški župan Klemen Miklavič, je poročala STA. “To je čista in nesramna izmišljotina! To, kako je Stanovnik v dvoletni funkciji predsednika socialistične Slovenije ognjevito nasprotoval naši osamosvojitvi, sem dokumentiral v knjigi Pravi obraz Janeza Stanovnika,” se je na besede Pirjevca odzval Igor Omerza – zgodovinar je namreč izjavil, da je Stanovnik v najbolj kritičnih letih našega osamosvajanja odločilno sodeloval pri tem podvigu. Po mnenju zgodovinarja dr. Staneta Grande je odkritje Stanovnikovega spomenika v Novi Gorici ne samo žalitev demokracije, norčevanje iz medvojnih in povojnih pobojev, ampak tudi zavestna sramotitev slovenske osamosvojitve.

Na portalu Siol danes poročajo, da so V Novi Gorici odkrili nov kip Janeza Stanovnika, že pred časom pa je doprsni kip dobil tudi v Ljubljani. Ob tem je slavnostni govornik zgodovinar Jože Pirjevec med drugim dejal, da je Stanovnik “kot predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije v najbolj kritičnih letih našega osamosvajanja odločilno sodeloval pri tem podvigu”. “To je čista in nesramna izmišljotina! To, kako je Stanovnik v dvoletni funkciji predsednika socialistične Slovenije ognjevito nasprotoval naši osamosvojitvi, sem dokumentiral v knjigi Pravi obraz Janeza Stanovnika,” se je odzval Igor Omerza in navedel nekaj primerov njegovega strastnega zavzemanja za socialistično Jugoslavijo.

Lahko danes v mene strelja, kdor hoče, toda od jugoslovanske usmeritve ne bom odstopil, dokler bom živ,” so se glasile Stanovnikove besede leta 1988 v intervjuju za zagrebško revijo Danas. Že pred tem pa je v slovenski skupščini glede Jugoslavije izjavil: “Federativna, socialistična in samoupravna Jugoslavija je naša skupna domovina. Na tej opredelitvi stojimo in pademo. Za to in tako opredelitev smo se odločili v osvobodilni borbi in revoluciji … Vsak poizkus odstopanja od teh temeljnih opredelitev naleti neizbežno na plebiscitarni odpor slovenskega naroda.” Morda je bil njegov najbolj znan stavek, da bi bila odcepitev Slovenije samomor. Pojasnil je, da bi bilo to v navzkrižju z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda.

Foto: zajetje zaslona/Siol/STA

Omerza je med drugim spomnil tudi na leto 1990, ko je Stanovnik zaključeval svoj mandat, tik pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji, na katerih je zmagal Demos. V Beogradu se je sestal z Lawrenceom Eagleburgerjem, namestnikom državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA, prisoten pa je bil tudi ameriški veleposlanik Warren Zimmermann. Eagleburgerja je med drugim zanimalo, ali ima Slovenija bodočnost kot neodvisna država in kako bi reagirale zvezne institucije v primeru poskusa odcepitve Slovenije. Nič kaj odcepitveno navdušeni Stanovnik je odgovoril, da bi odcepitev imela brez dvoma vrsto neželjenih posledic. “Za sedanje politično vodstvo Slovenije odcepitev ne predstavja realne alternative,”  je Omerza spomnil na Stanovnikove besede.

In zdaj se lahko vprašamo: Ali je to, kar sem dokumentiral, resnično (po Pirjevcu) Stanovnikovo odločno sodelovanje v najbolj kritičnih letih našega osamosvajanja oz. sodelovanja pri tem podvigu? Seveda bi človek ob taki Pirjevčevi nesramnosti lahko samo zamahnil z roko ali zmignil z rameni, če ne bi ta novi Pirjevčev falsifikat, namreč tudi v njegovi knjigi o Titu jih kar mrgoli, škodoval tej mladi državi, saj bi morali naši izobraženi ljudje skrbno paziti, kaj govorijo o nastanku države, če je nočemo zapraviti, ampak jo, nasprotno, hočemo dolgoročno razvijati in ohraniti,” je zapisal Omerza.

Dr. Stane Granda (Foto: STA)

Po mnenju zgodovinarja dr. Staneta Grande je Janez Stanovnik ena najbolj tragičnih oseb tistega dela slovenskih klerikalcev, ki je bila za oblast ali vsaj delež pri njej pripravljena vse žrtvovati. “Oblastiželjnost tudi v verskih vprašanjih vrhunsko izobraženega pravnika, poslušal je tudi Spektorskega (E. V. Spektorski 1875–1951), ki še danes velja v svetu za enega najboljših starejših antikomunistov, je bila močnejša od osnovnih postulatov morale in humanizma,” je pojasnil in nadaljeval, da ob dejstih, da Janez Stanovnik ni nikoli zanikal verjetnosti, da so njegovega sorodnika Aleša Stanovnika, dejanskega voditelje slovenskih krščanskih socialistov (1901–1942) Italijanom izdali komunisti, da je šel molče prek uboja Antona Čokana, ki je Božidarja Jakca povezal z partizanstvom in številnimi krščanskimi socialisti, h katerim se je tudi sam prišteval, medvojnega in povojnega pobijanja nasprotnikov revolucije, strica pesnika Narteja Velikonja, ki so ga junija 1945 zaradi verbalnih protikomunističnih izjav kot invalida(!) ustrelili v Ljubljani, da je bil takrat tajnik Edvarda Kardelja, ki je vse to usmerjal, ostaja človek brez besed.

Po Grandovem mnenju je možna tudi razlaga, da je eden najvidnejših primerov, kaj naredi boljševizem iz človeka. “Smo med najhujšim obsojanjem in stresom pred neskončno tragiko. Dejstvo je, da ga je po Aleševi smrti Jože Brejc (Javoršek) označeval za izdajalca krščanskih socialistov in Kidričevega ovaduha. Nedvomno je postal član komunistov že davno pred letom 1944, ko naj bi se to zgodilo tudi formalno. Prav na Goriškem se je do preselitve v Beograd predstavljal kot kristjan v OF. Svojih dejanj ni nikoli obžaloval, ampak jih je vedno opravičeval. Izjema je samo nekaj let pred smrtjo položen šopek cvetja na grob pobitih v Cerknem leta 1944, kar pa ni nikoli globlje pojasnil. Njegova usoda je še toliko strašnejša, ker se je v tridesetih letih pridružil stari SLS, ki ni odobravala jugoslovanskega antislovenstva, po vojni pa je postal privrženec najhujšega centralizma, kar je bilo isto, samo pod drugo podobo,” je zapisal Granda.

 

“Glede na dejstvo, da so ta dejstva splošno znana, da je njegovo povojno vlogo dobro pojasnil mag. Igor Omerza, je odkritje njegovega spomenika v Novi Gorici ne samo žalitev demokracije, norčevanje iz medvojnih in povojnih pobojev, ampak zavestna sramotitev slovenske osamosvojitve,” je še prepričan Granda. Po njegovem mnenju je odkritje spomenika možno razumeti tudi kot napoved intenziviranega izničevanja slovenske osamosvojitve vladajoče Svobode – sploh glede na na bližino akterjev tega dejanja z vlado Roberta Goloba. V ozadju so gotovo ljudje, ki so Goriško okrasili z monumentalnimi napisi “Naš Tito,” je še ocenil zgodovinar. Odkritje spomenika pa ima po njegovih besedah tudi možno in mogočo mednarodno razsežnost. Italija je pred parlamentarnimi volitvami. Slovenska manjšina si krčevito prizadeva, da bi ohranila poslansko mesto – zato potrebuje tudi italijanske oziroma furlanske glasove. Glorificiranje ljudi, ki so sodogovorni za infojbiranje, med njimi so bili tudi slovenski antifašisti, gotovo ne bo okrepilo število slovenskih glasov. Hočejo ljudje, ki so gospodarsko popolnoma uničili slovensko manjšino onstran zahodne meje, to nadgraditi tudi z političnim izničenjem Slovencev?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine