3.5 C
Ljubljana
sobota, 3 decembra, 2022

Janez Janša za poljske medije: Vojna v Ukrajini je lahko zgodovinska priložnost za okrepitev geopolitične pozicije Srednje Evrope

Piše: Domen Mezeg / Nova24tv

“Bojim se, da se bomo znašli v situaciji, ko bo večji pritisk na Ukrajino, da bi se odpovedala svojemu ozemlju, kot na Rusijo, da bi se umaknila z okupiranih območij. Nemške in francoske elite ne vidijo drugačne rešitve za Ukrajino,” je za poljske medije dejal Janez Janša. 

Objavljamo povzetek intervjuja, ki ga je za poljske medije vodil novinar Goran Andrijanić, (Hrvat živeč na Poljskem) v kraju Karpacz na zadnjem Ekonomskem forumu. Glavna tema pogovora je bila vojna na vzhodu kontinenta, ki še vedno traja. Zanimalo ga je, kako nekdanji predsednik vlade Janez Janša ocenjuje reakcijo EU na to vojno oziroma na agresijo Rusije na Ukrajino. Vprašanje politike Evropske unije in njenih glavnih držav do vojne v Ukrajini je na tej točki odprto vprašanje,” je uvodoma pojasnil in dodal, da se evropska politika lahko obrne v različne smeri. Hkrati spomni, da je bila v prvih dneh vojne poleg Poljske le peščica držav, ki so verjele v preživetje Ukrajine. 

Večina evropskih držav je po njegovem namreč verjela, da bo v tednu ali dveh Ukrajina prenehala obstajati. Mnogi evropski politični voditelji so se pripravljali na zmago Moskve in hiter sporazum z rusko stranjo. Celo pomembnejše obveščevalne službe so za Ukrajino napovedovale tragedijo. Navkljub tovrstnim ocenam pa je postalo jasno, da bo Ukrajina obstala, potem ko sta vlada in Volodimir Zelenski ostala v prestolnici. Bolj konkretna politična pomoč in podpora Ukrajini, se je pričela šele z obiskom štirih v Kijevu, v začetnem obdobju invazije na Ukrajino (Janše, Mateusz MorawieckiPetr Fiala in Jarosław Kaczyński). Zatem pa je Ukrajina prejela predlog za status kandidatke za članstvo v EU. 

Foto: posnetek zaslona

Pri vsem skupaj pa je bila po mnenju Janše ključna odločitev ukrajinskega političnega vodstva in naroda za boj, obisk v Kijevu je bil predvsem izkaz podpore tej odločni politiki. “Posledično je narastla tudi podpora Ukrajini na evropskem Zahodu.” To so po njegovem izpričevali tako javni politični shodi, kot tudi odhod zahodnih novinarjev na vojna območja. Posledično je svet izvedel za grozodejstva, ki jih je zakrivil okupator na zasedenih območjih. In zahodne države so se počasi pridružile Poljski pri zavzetju odločnejše pozicije do Ukrajine. “Za Ukrajince je bil naš prihod velika stvar. Vse, kar smo videli, je potrdilo to, kar smo slišali prej: Kijev ne bo nikoli padel. To je trimilijonsko mesto, pripravljeno na obrambo. Ni ga mogoče zasesti.”

Francija in Nemčija nista iskreni do vprašanja prihodnosti Ukrajine
“Življenje v Kijevu je teklo naprej, ljudje so bili odločeni, da se bodo borili. Iz pogovora z uradniki smo jasno razbrali, da se hočejo boriti, in da so vedeli, kaj se dogaja,” je svoje spomine iz Kijeva strnil Janša. Sedaj pa je po njegovem ključno vprašanje ali Evropa še verjame v prihodnost Ukrajine. Uradno stališče je Ukrajini naklonjeno. Vendar pa je očitno, da Francija in Nemčija glede tega nista iskreni. Obe državi nestrpno pričakujeta premirje. In v takšni situaciji bi začel naraščati pritisk na ukrajinsko stran (ne na rusko), da bi se odpovedala delu ozemlja v korist Rusije (da se umakne z okupiranih območij). “Nemške in francoske elite ne vidijo druge rešitve za Ukrajino,” je pojasnil nekdanji premier. Eden od razlogov za to je strah, ker Rusija poseduje jedrsko orožje.

Foto: epa

Drugi razlog pa je prisotnost ruskih finančnih sredstev v evropskih strukturah, tako gospodarskih kot tudi političnih. Ob tem spomni, da so bili mnogi evropski politiki tudi člani uprav ruskih podjetij. Gre za proces, ki se po prepričanju Janše odvija že vrsto let in ima resne posledice. Zadeva pa kaže tudi na velikansko lahkovernost Evropejcev v odnosu do Rusije. To, da je Evropa postala odvisna od ruskih energentov, je bila posledica zavestne politične odločitve, še meni Janša. Posledice takšne politike pa čutimo danes. V nastalih razmerah, ko je Moskva krivila Kijev (leta 2006 je Rusija prvič odklopila plin), so Rusi predlagali plinovod, ki bi zaobšel Ukrajino, Nemci pa so predlog sprejeli. V Franciji in Nemčiji so sicer zmožni delne refleksije glede storjenih napak, vendar pa je o neki, povsem novi politiki do Rusije še prezgodaj govoriti. 

V Nemčiji še ni bilo resnega mentalnega preobrata v odnosu do Rusije, upanje pa vzbuja neomajnost ZDA
Kot pojasni nekdanji premier, najmočnejši nemški stranki – SPD in CDU/CSU, še nista doživeli ključnega mentalnega preobrata na tem področju, pozitivno pa je dejstvo, da v nemški družbi glede pereče tematike poteka debata. Pojavila se je odločna kritika glede prevelike prizanesljivosti do Moskve. “Gre za posledico pritiska od spodaj, od ljudi, saj vidijo, kaj se v Ukrajini dogaja.” Pojavljajo se tudi vprašanja glede političnih posledic. Dolgo časa in veliko pritiska je bilo potrebnega, da je nekdanji premier Gerhard Schröder zapustil mesto v upravi ruskih podjetij. In vprašanje je, če se je od Rusije, v tem obziru, povsem oddaljil. Ključna država, ki v tem trenutku podpira Ukrajino pa so ZDA. Prav zato se Poljski ne gre bati, da bi v podpori ostala sama. ZDA imajo neposredni vpliv na politiko zahodnih držav, kar vliva optimizem.

Vladimir Putin z Gerhardom Schröderjem (foto: epa)

Tako znotraj G7, kot tudi Nata si Francozi in Nemci ne drznejo oporekati Ukrajini naklonjenim stališčem do Ukrajine, med drugim zato, ker bi ravnali v nasprotju z razpoloženjem v svojih volivcev. Ključno vprašanje pa po prepričanju Janše je, kaj se bo zgodilo spomladi prihodnje leto. Visoke cene energije pomenijo velikansko obremenitev in že sedaj je mogoče slišati mnenja, da bo kmalu zmanjkalo denarja za pomoč Ukrajini in Kijevu, ker naj bi Ukrajino lažje pripravilo h kompromisu. Pri tem opozarja, da ne gre za javno izražena mnenja, toda ta ves čas obstajajo in imajo vpliv na razmere. Hkrati Janša spomni, da pomoč EU prihaja v Ukrajino z večmesečnimi zamudami. Zgovorne so tudi nemške dostave orožja, kar je še en dokaz za hinavščino. Nedavno je na Češkem celo potekal protest, ko so ljudje zahtevali spremembo zunanje politike v odnosu do Moskve. Janša je priznal, da je podobno tudi v Sloveniji.

Hitra demokratizacija Rusije je mogoča le ob vojaškem porazu Moskve, kar je za Evropo ključno
Tudi v Sloveniji je veliko število proruskih politikov in aktivistov, ki so mesece dolgo molčali, sedaj pa so se odločili odzvati, kar po prepričanju Janše ni slučaj. Očitno je, da gre za koordinirano delovanje, ki se bo verjetno še okrepilo v zimskih mesecih. Toda, že dolgo časa je jasno, da invazija Vladimirja Putina ne poteka po načrtih. V nasprotnem primeru bi Putin že ponudil določene pogoje za premirje, Ukrajina pa bi se znašla pod velikim pritiskom, saj si vsi želijo konca vojne.

Janša se je v nadaljevanju dotaknil tudi ukrajinske protiofenzive. V primeru uspeha ima po njegovem ta ogromen vojaški, politični in moralni pomen, tako za Ukrajino kot tudi za Rusijo. “Vsi, ki so v Rusiji in na Zahodu še včeraj verjeli v rusko zmago, danes niso več tako gotovi. In ukrajinske zmage imajo velik vpliv na strateški potek vojne.

Novi nemški kancler Olaf Scholz in poljski premier Mateusz Morawiecki. (Foto: epa)

Janša je prav tako prepričan, da nemški premier Olaf Scholz/uradna Nemčija, ki govori o “Putinovi” in ne “ruski” vojni, dela veliko strateško napako. Gre za trditev, ki enostavno ne drži. Če nihče ne bi podprl Putina, se zanj ne bi borili. Janša prav tako podpira idejo o prepovedi izdajanja viz ruskim državljanom, saj ima lahko vpliv tudi na notranje dogajanje v Rusiji. Gre za ukrep, ki lahko prizadene zlasti vplivne in bogate Ruse. Hitra demokratizacija Rusije pa je mogoča zgolj v primeru vojaškega poraza Moskve, kot je bil premagan že Adolf Hitler. To se verjetno ne bo zgodilo, zato nas predvidoma čakajo desetletja postopne transformacije ruske družbe. Janša: “Prvi pogoj za začetek tega procesa je, da bi Rusi izgubili Ukrajino in to na neposreden in jasen način, tako da bi ruski državljani razumeli, da je bila agresija napačna pot.”

Vojna v Ukrajini je izvrstna priložnost za okrepitev geopolitične pozicije srednjeevropskih držav
“To je zelo pomembno za Evropo,” je še prepričan, saj ne moremo živeti v nenehnem strahu pred ruskim napadom. Prav zato je po njegovi oceni povsem točna trditev, da se Ukrajina dejansko bori za prihodnost evropskega kontinenta. Po drugi strani pa se Putin po morebitni zmagi v Ukrajini nebi ustavil, vendar pa Rusija ekonomsko ni dovolj močna, da bi lahko še naprej financirala pohod na Zahod. Ruska zmaga bi bila dolgoročno uničujoča za rusko prebivalstvo. Ključno je, da je Rusija v tej situaciji poražena, spomni Janša. “Je pa treba zadevo precizirati. Vemo, da obstaja še en faktor – jedrsko orožje.” Ključno je torej napredovanje ukrajinskih sil in prekinitev ognja ruske strani, zato Ukrajina potrebuje finančno in vojaško pomoč, potrebuje 3 – 5 milijard evrov mesečno. Trenutna pomoč ni zadostna. EU pri tem ne vidi žrtvovanja Poljske, ki je obenem sprejela na milijone beguncev. Dogaja pa se prav nasprotno – poskuša jo stiskati na finančnem področju.

Zastave držav Višegrajske skupine in EU. (Foto: dw)

Kot še v intervjuju spomni slovenski vodja opozicije, gre za sestavni del ideološke vojne levičarjev, ki Zvezo nažira odznotraj. Vojna je namreč strateška grožnja za celotno Evropo. Brez te kulturne vojne, vojne v Ukrajini sploh ne bi bilo. Brez nje bi Evropa mnogo bolj odločno reagirala na rusko grožnjo. Ob tem Janša pove, da se EU v zadnjih letih bolj ukvarja s Poljsko in Madžarsko, kot resnično nevarnostjo – Rusijo. Gre tudi za dvojna merila. “Enake rešitve se v nekaterih državah razume kot ogrožajoče, v drugih pač ne.” Določeno težavo na vzhodu kontinenta (Višegrajska skupnost) predstavlja madžarsko stališče v odnosu do Putina in Rusije. Gre za spor s Kijevom glede madžarske manjšine v Ukrajini. Madžarska Ukrajini sicer nudi humanitarno pomoč, sprejema begunce in ne blokira sankcij proti Rusiji. Res pa je, da Ukrajini ne nudi vojaške pomoči, ki je sedaj ključna. Vojna v Ukrajini pa je lahko zgodovinska priložnost za okrepitev geopolitične pozicije srednjeevropskih držav, zato bi bil bolj koordiniran dogovor glede pereče tematike med njimi ključen. Janša sicer verjame, da je zunanjepolitični dogovor v Višegrajski skupini še vedno mogoč.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine