Piše: Janja Strah
Predsednik vlade Janez Janša je na novoletnem sprejemu diplomatskega zbora orisal izzive in dosežke preteklega leta, ki ga je zaznamovala pandemija. Govoril je tudi o uspešnem slovenskem predsedovanju Svetu EU, 30-letnici državnosti, mednarodnem priznanju Slovenije in prenovljeni zunanjepolitični strategiji ter se diplomatom zahvalil za njihovo delo in pomoč.
Minuli teden je na Brdu pri Kranju potekal sprejem za diplomatski zbor, ki sta ga ob začetku novega leta priredila predsednik vlade Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor. Poleg njiju je diplomatski zbor nagovoril tudi apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora nadškof msgr. Jean-Marie Speich. Premier je izrazil veselje, da so se lahko srečali v živo, kar lani zaradi pandemije ni bilo mogoče. Izzivi pandemije so še vedno veliki, naš uspeh pa bo odvisen od sodelovanja, skupnega ukrepanja, solidarnosti, čuta vzajemne odgovornosti in občutka skupnosti, je poudaril Janša in se zahvalil vsem, ki so v tem času priskočili na pomoč.
»Pot, ki smo jo ubrali, je bila pravilna«
Vlada je od začetka pandemije zasnovala deset svežnjev ukrepov, prejel pa jih je državni zbor in rezultati so tu. »Realni družbeni bruto proizvod je zdaj višji, kot je bil pred pandemijo. Ob koncu leta smo zaznali najvišjo raven zaposlenosti v zgodovini Slovenije. Posledično sta povprečna plača in pokojnina višji kot pred pandemijo,« je premier izpostavil izjemne rezultate in spomnil na nedavno analizo OECD, ki je pokazala, da je Slovenija druga najuspešnejša država OECD po kakovosti gospodarskega odboja ob pandemiji. »Pot, ki smo jo ubrali, je bila očitno v veliki meri pravilna,« je poudaril.
Lani smo praznovali 30-letnico državnosti, Slovenija pa je v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Za svoje delovanje na zunanjepolitičnem področju je vlada sprejela strategijo prenovljene zunanje politike (glej okvir). Strategija poudarja ključne vrednote, načela, interese in prednostne naloge ter tako podaja jasne usmeritve delovanja.
Predsedovanje Svetu Evropske unije
Tudi predsedovanje Svetu EU je potekalo v znamenju pandemije. Kljub številnim omejitvam je slovenski vladi uspelo vsa najpomembnejša formalna in neformalna zasedanja izvesti v fizični obliki, tako da se je delo institucij prvič po izbruhu pandemije vrnilo v običajne okvire. »To je omogočilo velik napredek pri sprejemanju zakonodaje na številnih področjih, še posebej na področju zakonodajnega okvira za digitalni prehod,« je dejal Janša in izpostavil tudi nepričakovane dogodke, med njimi krizne razmere v Afganistanu in ob beloruski meji. »Zagotovili smo hiter in enoten odziv EU, soglasno obsodbo instrumentalizacije migrantov in beguncev. Dosegli smo soglasje, da so EU in njene države članice odločene skupaj usklajeno ukrepati, da bi preprečile ponovitev nenadzorovanih obsežnih nezakonitih migracijskih gibanj, ki smo jim bili priča v preteklosti, in da bo EU enotno zagotovila varnost na svojih zunanjih mejah in spoštovanje meril za vstop.«
Ključni cilj slovenskega predsedovanja je bil izboljšati pripravljenost EU na kakršnokoli vrsto krize. EU je dosegla velik napredek pri vzpostavljanju zdravstvene unije in pri kibernetski odpornosti pa seveda na področju gospodarstva; Svet EU je potrdil 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kar je omogočilo začetek črpanja pomembnih sredstev. Janša obžaluje, »da so notranjepolitične razmere v nekaterih državah članicah ali politični pritiski in polemike o pogojevanju upočasnili odločanje pri potrditvi preostalih načrtov za okrevanje«.
30-letnica državnosti in mednarodnega priznanja
Predsednik vlade je v govoru diplomatskemu zboru izpostavil tudi pomen 30. obletnice vzpostavitve državnosti in mednarodnega priznanja Slovenije. Mednarodni odnosi so bili za Slovenijo vedno zelo pomembni. »Posebno pozornost smo še naprej namenjali Srednji Evropi, ki je naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje. Poudaril bi sodelovanje v zelo pomembni pobudi Tri morja in v neformalni skupini petih srednjeevropskih držav C5. Še posebej pa nas veseli, da je bila Slovenija lani sprejeta v skupino sredozemskih držav članic EU. Tako bomo lahko krepili sodelovanje znotraj druge razsežnosti naše kulturnozgodovinske in geografske istovetnosti,« je dejal Janša.
Vzpostavitev celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, je še nedokončana zgodovinska naloga. Temu vprašanju je Slovenija v času predsedovanja namenila še posebej veliko pozornosti. Blejski strateški forum je bil posvečen vprašanjem prihodnosti Evrope, vrh s partnericami Zahodnega Balkana pa vprašanjem širitve EU. In enako pomemben je bil decembrski vrh z državami Vzhodnega partnerstva.
Prihodnost EU: Združeni v raznolikosti
»Naš cilj mora biti krepitev EU, v kateri so naše vrednote ter evropska identiteta in posamezne nacionalne identitete zaščitene in lahko še naprej uspevajo; EU mora postati močnejša navzven in prožnejša navznoter; pri tem se je treba osredotočiti tudi na ohranjanje ter negovanje zaupanja in solidarnosti med članicami, ki so ga tu in tam načele različne krize, ki so nas prizadele v zadnjem času; ključnega pomena je, da izhajamo iz mota: združeni v raznolikosti,« je dejal Janša. Raznolikost je bogastvo in ne ovira, je poudaril, razprava o prihodnosti pa nujno potrebna. Treba pa je tudi okrepiti odpornost EU, zlasti na finančno-gospodarskem področju, na področju varnosti skupnih zunanjih meja ter na področju avtonomne preskrbe s kritično pomembnimi sredstvi. Prav tako je treba okrepiti povezanost EU z nacionalnimi parlamenti.
