Piše: Vida Kocjan
V noči na 4. avgust je Slovenijo zajela silovita ujma, ki je povzročila številne poplave in proženje plazov. Najhujše je bilo na Koroškem, v Savinjsko-šaleški regiji in na Gorenjskem. Črno na Koroškem je dobesedno odrezalo od sveta, ceste so izginile, številne mostove čez reke je odnesla ali poškodovala narasla voda. Veliko škode je tudi v občini Cerklje na Gorenjskem in v Poljanski dolini. Zelo hudo je bilo na območju občin Luče in Ljubno ob Savinji.
Vodotoki, ki so začeli drastično naraščati v petek, 4. avgusta, zjutraj, so skupaj z zemeljskimi plazovi in nanosi povzročili izjemno škodo na premoženju ljudi in javni infrastrukturi. Pretrgane so bile prometne in druge komunikacijske poti. V Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je prehoden le eden, sedem mostov je uničenih. Tako je tudi v Prevaljah.
Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša, ki je prvi med predsedniki političnih strank obiskal prizadete kraje, nato pa tudi dnevno pomagal pri odstranjevanju posledic, je ob obisku Črne na Koroškem dejal, da takšnega razdejanja doslej še ni videl in da bo pozornost vlade morala trajati toliko časa, dokler se Črna in drugi prizadeti kraji ne vrnejo v prvotno stanje.
»To je strašno«
»Videl sem poplave 1990, leta 2012, Železnike leta 2007, vendar česa takega, kot je tukaj v Črni, še nisem videl. Nekaj podobnega je žal v Zgornji Savinjski dolini, verjetno ponekod na Gorenjskem, vendar tako velikega razdejanja pa zagotovo ne. To je strašno. Je pa lepo videti tudi tuja vozila, ki so pripeljala pomoč, se pravi ne gre samo za slovensko, ampak tudi za evropsko solidarnost, ki se zgrinja tudi v Črno,« je Janša dejal za N1.
Za nauke bo še čas
Janša je poudaril, da je treba poskrbeti za čim prejšnjo omilitev posledic katastrofe. »Po tem, kar smo v soboto slišali na Svetu za nacionalno varnost, vlada jemlje to katastrofo resno. Dejansko je treba sedaj stopiti skupaj. Razprava o tem, kaj bi se dalo preprečiti, katere nauke je treba vzeti iz te katastrofe, lahko počaka. Zdaj je ključno, da se omili nesreča, ki je prizadela ljudi,« je poudaril.
Solidarnost, hitra in učinkovita pomoč
Vlada, nato pa še soglasno državni zbor je sredi prejšnjega tedna na izredni seji sprejel spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Janez Janša je še pred sejo izrazil zadovoljstvo nad dosedanjimi prizadevanji za pomoč in obnovo ter poudaril ključne izzive, ki so pred državo v teh težkih časih. Izpostavil je pomen solidarnosti. Glede sprememb zakona pa je poudaril, da je bistveno, da se hitro in učinkovito pomaga prizadetim območjem. Izrazil je zadovoljstvo, da so bila vlada in poslanci sposobni predlagati ter sprejeti amandmaje, ki omogočajo hitrejšo pomoč in prilagoditve v tem težkem času, in da so bili sprejeti tudi predlogi SDS.
Odprava birokratskih ovir
Nadalje je izpostavil, da je odprava birokratskih ovir ključnega pomena pri zagotavljanju hitre pomoči. Spomnil je na izkušnje pri odpravi posledic covida-19, ko so bile sprejete rešitve za hitrejše ukrepanje in zgraditev nujne infrastrukture. Poudaril je, da je treba v prihodnjih dneh in tednih zagotoviti realno distribucijo pomoči, pri čemer je in bodo ključno vlogo odigrale lokalne skupnosti in občine. Poudaril je tudi, da je vlada opolnomočena za vnovično uporabo že preizkušenih rešitev iz časa njegove vlade, ki so omogočile učinkovito ukrepanje v času pandemije.
Mednarodna solidarnost
Govoril je tudi o mednarodni solidarnosti, ki je bila izkazana Sloveniji v teh težkih trenutkih. Pohvalil je hitrost in učinkovitost pomoči iz drugih delov Evrope. Omenil je obljubo Ursule von der Leyen, predsednice Evropske komisije, o dodatni pomoči in izrazil upanje, da se bo denar hitro preusmeril tja, kjer ga najbolj potrebujejo. Ursula von der Leyen je tudi obiskala Slovenijo, si ogledala nekatere kraje in nato iz posebnega evropskega sklada Sloveniji obljubila 400 milijonov evrov pomoči. Poleg EU je vlada za pomoč zaprosila tudi Nato. Zaprosili so za skupno 60 delovnih strojev za odstranjevanje naplavin in zagotavljanje prevoznosti cest, za 40 montažnih mostov do 40 metrov, pet vojaških helikopterjev in 200 vojakov.
Obnova in solidarnost
Predsednik SDS je izrazil tudi potrebo po hitri obnovi in osredotočenju na zagotavljanje ključnih pogojev za normalno življenje. Poudaril je, da je škoda ocenjena na milijarde evrov, kar bo imelo vpliv na vse državljane. Glede ideje o dnevu solidarnosti je dejal, da meni, da je prav, da tisti, ki neposredno sodelujejo pri pomoči, dobijo plačan prost dan, medtem ko bi drugi lahko namenili svoj zaslužek v sklad za pomoč prizadetim. Ne glede na slednje Janševo mnenje je koalicija nato 14. avgust določila za dela prost dan. Mnenja o tem so bila v javnosti zelo različna, na koncu se je izkazalo, da dela prost dan ni veljal za vse.
Solidarnost med občinami
Med prvimi so se s pozivom »Pomagajmo Savinjski, Gorenjski in Koroški« odzvali tudi župani in podžupani Slovenske demokratske stranke. Poudarili so solidarnost in zaupanje ter pozvali k povezavi vseh tistih, ki so se tej nesreči izognili, ter pomoči županom in županjam, ki te sreče niso imeli. Zapisali so, da je vzrok za nastalo situacijo skupek več dejavnikov. »Eden je gotovo ta, da je narava nepredvidljiva. Drugi večji razlog je tudi, da nam, občinam, država nameni premalo finančnih sredstev za vzdrževanje vodotokov in gozdnih cest. Vendar o tem ob drugi priložnosti. Danes pa je čas, da stopimo skupaj in pomagamo,« so zapisali. »Pomagamo lahko tako, da tam, kjer imamo občine možnost, ponudimo delovno mehanizacijo in del delavcev komunalnih podjetij. Prav tako lahko svoje občane nagovorimo k delovni akciji in mi, župani, organiziramo prevoze in malico za naše ljudi, ki želijo pomagati. Prav tako jih s tem zaščitimo, da ne potujejo z lastnim prevozom. Ni malo naših občank in občanov, ki želijo pomagati. Povežimo se s kolegi župani prek občinskih uprav oziroma regijskih centrov za zaščito in reševanje ter z njimi koordinirajmo ponujeno pomoč. Tudi prizadetim občinam bomo tako pomagali, saj jih bomo razbremenili klicev ljudi, ki želijo pomagati.« Vsak bo vesel pomoči.
Pomoč države
Po sprejetem zakonu o preprečevanju posledic naravnih nesreč bodo občine lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Novost velja za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Pomoč gospodarstvu in zaposlenim
Delavec, ki ob poplavah ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Delodajalec bo lahko za povračilo tega nadomestila zaprosil pri Zavodu RS za zaposlovanje. Izplačana nadomestila plač delavcev bo država povrnila 100-odstotno, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. V primeru odpuščanja delavcev bodo morali delodajalci prejeta sredstva vrniti v celoti.
Čakanje na delo
Delodajalci, registrirani najpozneje 2. avgusta, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav, lahko delavce začasno napotijo na čakanje na delo, v tem času pa jim morajo zagotoviti nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove oz. najmanj v višini minimalne plače.
V 15 dneh od napotitve lahko pri zavodu za zaposlovanje uveljavljajo pravico do delnega povračila nadomestila plače. Država bo financirala 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, višina pa bo pri tem omejena z višino povprečne mesečne plače za maj.
Ta pravica bo na voljo za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra z možnostjo podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom vlade do 31. decembra. V primeru odpuščanja delavcev bodo morali delodajalci prejeta sredstva vrniti v celoti.
Preostala pomoč
Sredstva za odpravo posledic škode se upravičencem v gospodarstvu lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem. Za pomoč lahko vlada s finančno institucijo oblikuje tudi posojilni sklad ali garancijsko shemo.
Podjetja bodo lahko po pojasnilih gospodarskega ministrstva prejela tudi predplačila za škodo, in to v višini do 10 odstotkov ocenjene škode. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Po zdajšnji oceni bo to znašalo od 50 do 100 milijonov evrov. Ta pomoč pa se bo upoštevala pri poznejšem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru programa odprave posledic škode v gospodarstvu. Če imajo podjetja nastalo škodo zavarovano, bodo prejeli 60 odstotkov pomoči, v nasprotnem do 50 odstotkov. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.
Za zagotavljanje likvidnosti podjetij ministrstvo napoveduje dva ukrepa. Prvi prinaša skupno 130 milijonov evrov, saj sprejeta zakonska novela omogoča banki SID in Slovenskemu podjetniškemu skladu, da prejeta sredstva v okviru ukrepov za spopadanje z ukrajinsko in energetsko krizo namenita tudi za odpravo posledic poplav.
Drugi ukrep pa v vrednosti 100 milijonov evrov omogoča t. i. finančni inženiring oz. kombiniranje nepovratnih in povratnih sredstev v obliki posojilnega sklada in garancijske sheme v enaki višini za investicije v osnovna in obratna sredstva. Podjetja lahko zaprosijo tudi za odlog plačila kreditov za obdobje 12 mesecev. Vlogo bodo morala oddati do 31. decembra.
Pomoč samozaposlenim
Samozaposleni, ki so bili registrirani najpozneje od 1. julija do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, je za avgust, september, oktober, november in december na voljo pomoč v višini 1200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči bodo morali predložiti izjavo prek informacijskega sistema Finančne uprave RS (Furs).
Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna, bo znašala 760 evrov na mesec. Pomoč za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo znašala 1020 evrov na mesec. Tudi v teh primerih morajo upravičenci predložiti izjavo prek informacijskega sistema Fursa.
Pomoč kmetijstvu
Na področju kmetijstva se uvaja možnost povračila škode oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Dodatna davčna olajšava
Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za namen sanacije škode po poplavah donirali na poseben račun, ki ga je za ta namen v sredo odprla država, bodo letos lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo za donacije. Njihova davčna osnova se bo lahko znižala za celotni donirani znesek. Podatki za nakazilo so objavljeni na spletni strani ministrstva za finance, kjer so na voljo tudi vse podrobnosti in pravila glede nakazil.
Plačan dopust za prostovoljce
Prostovoljci, ki sodelujejo pri sanaciji posledic poplav, imajo pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo bo delodajalcem v celoti povrnila država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
Janez Janša: »Zdaj je čas, da stopimo skupaj in pomagamo«
Predsednik SDS Janez Janša je bil prvi od predsednikov političnih strank, ki je na družbenih omrežjih opozoril na resnost razmer po poplavah in plazovih, in prvi, ki je obul škornje in šel pomagat ljudem. V izjavi za Radio Ognjišče je poudaril, da »v teh dneh v Sloveniji potrebujemo na milijone pridnih rok«. »Ljudje so zelo veseli, ko prideš in pomagaš.« Dodal je še: »Zdaj je čas, da stopimo skupaj in pomagamo tistim, ki jih je ujma najbolj prizadela. V naslednji dneh in tednih vztrajajmo v tej pomoči, tudi ko to ne bo več prva tema novic. Sanacija te škode in potreba po pomoči bo trajala še tedne in mesece. Pomagati je treba, dokler bo treba.«
Če želite pomagati ljudem: Obrnite se na štabe civilne zaščite ali lokalna gasilska društva
Tokratno neurje je povzročilo škodo, ki je za zdaj še ni mogoče izmeriti, bo pa enormna. Znano je, da so poškodovani številni domovi, infrastruktura in da bo sanacija škode dolgotrajna. Veliko ljudi, sploh tistih, ki škode niso utrpeli, se želi vključiti z različnimi oblikami pomoči za posameznike in družine in na ta način razbremeniti stisko ljudi. Vsi, ki ste pripravljeni pomagati, se obrnite na štabe civilne zaščite na ogroženih območjih ali na lokalna gasilska društva, ki so v zvezi s poveljniki gasilskih društev z ogroženih območij. Delo, sanacija mora potekati usklajeno in varno. Prav tako mora biti usklajeno zbiranje pomoči, tako finančne kot materialne.
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Odlično smo se organizirali, gasilci, civilna družba in občinska uprava, vse dobro usklajujemo in ogromno smo že postorili, zelo veliko je tudi prostovoljcev,« je za Demokracijo dejal Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, ki so jo poplave in plazovi zelo prizadeli. Poplavilo je 325 hiš, nekaj ljudi so morali izseliti. Tudi v njegovi domači hiši je povsem zalilo klet. Veliko dela pa jih še čaka. »V občinah pričakujemo, da se bo vlada prav obrnila, da bo iz obljub tudi kaj ‘ratalo’,« je dejal. Po njegovih besedah bi bilo najbolj učinkovito, če bi država občini prepustila, da izpelje projekt, saj bi tako sanacija potekala hitreje. Bi se dala škoda preventivno vsaj deloma preprečiti? »V zadnjih letih se je precej naredilo na vodotokih, seveda bi se dalo več, a je bilo tokrat preprosto preveč vode,« je še dejal župan.
