Piše: N. Ž. (Nova24tv.si)
“Nikol me ni bilo tako strah it po Ljubljani, pa sem šla po obljudenih ulicah. Grozn. Nikol več ne grem sama. Pa tud že tk, odkar ne živim v Ljubljani, sem bla tam zvečer mogoče 2x. Sam vajb se je spremenil, ni več taka brezskrbna in luštna,” je v izpovedi zapisala ena od zaskrbljenih sledilk podcasta Na tekočem, kjer Karin Planinšek in Zala Klopčič brez dlake na jeziku komentirata aktualno dogajanje pri nas in po svetu.
Potem ko je odjeknila novica o napadu migrantov na moškega in posilstvu ženske v bližini ljubljanske železniške postaje, so se ljubljanski študentje odzvali zaskrbljeno. Ker se ne počutijo več varno, se je marsikdo odločil, da bo šel v nakup solzivca. Nekateri pa so dali vedeti, da razmišljajo o demonstracijah. Zaskrbljeni pa so tudi drugi prebivalci Ljubljane, še posebej tisti, ki živijo na Viču, kjer je z migranti prenatrpan azilni dom. O tem namreč pričajo objave na forumih in Facebookovih skupinah. Več o tem tukaj.
Sledilka podcasta Na tekočem je z ustvarjalkama delila svojo zgodbo izpred dveh tednov, ko je bila povabljena na dogodek v Ljubljano, ki se je začel ob sedmih zvečer. “Šla sem sama, ker moj res ni mogu. Parkirala sem pod Kongresnim trgom in šla ven proti restavraciji Nebo,” je zapisala in dodala, da je torej morala od avta do restavracije prehoditi nekje 300 metrov. Takoj ko je izstopila iz parkirne hiše, pravi, je za njo zažvižgal en moški iz teme.
“Mal prej sem šla gor po stopnicah in je za mano hodu en s kolesom in reku, če mam kak kovanček. Tok mi je blo neprijetno. Res je, da sem bla v krilu in petah, ampak sem bla oblečena zelo zelo dostojno,” pravi, ker golota ni njen način oblačenja. Ko je prečkala Kongresca, je bila deležna še nekaj žvižgov in pogledov. “Ampak ne od Slovencev, od migrantov – povsod so”, je ob tem poudarila.
Kongresni trg, 1. januarja 2022 (Foto: STA)
Povedala je, da je hodila do vhoda restavracije, kolikor se je dalo hitro, in da je bila prav vesela, ko ji je uspelo priti do tja. A pravi, da je navkljub olajšanju nemudoma pomislila, da bo ura vsaj devet, ko bo šla nazaj do avta, zunaj pa bo trda noč. “Uglaunem. Ko sem šla nazaj do avta, sm skor tekla, tok mi je blo neprijetno zaradi vseh pogledov”, je dejala. “Kar čakaš, da se te en dotakne in da boš mogla enga udarit, ker bo preveč vsiljiv,” je izpostavila in priznala, da je ves čas hoje samo razmišljala, da mora hoditi čim hitreje in da nikogar ne pogleda v oči, da ne bi slučajno izzvala koga, da dejansko stopi do nje.
Sama se ne želi več sprehajati po ljubljanskih ulicah
Ko je prispela v parkirno hišo, je hitro plačala parkirnino, saj ni želela, da bi se ji medtem približal kakšen migrant ali brezdomec. “Hiter sm šla do avta, se notr zaklenila, dala dol pete in čim hitreje možno šla ven iz Ljubljane,” je poudarila in dodala, da je v Ljubljani živela osem let, tekom študija in nato še nekaj let. Kot pravi, je nikoli ni bilo tako strah iti po Ljubljani, čeprav je v tem primeru hodila po obljudenih ulicah. “Grozn. Nikol več ne grem sama. Pa tud že tk, odkar ne živim v Ljubljani, sem bla tm zvečer mogoče 2x. Sam vajb se je spremenil, ni več taka brezskrbna in luštna,” meni.
