Piše: Andrej Sekulović
Množične migracije in begunske krize ne služijo le globalistom pri izvajanju velike demografske zamenjave Evropejcev in uničevanja celovitosti posameznih narodov, ampak so tudi zlata jama za ponarejevalce dokumentov, tihotapce z ljudmi ter druge kriminalce in kriminalne združbe.
Lansko poročilo Globalne iniciative proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu ocenjuje, da je tihotapljenje migrantov posel, ki je vreden kar petdeset milijonov evrov na leto. Zato se ne smemo čuditi, da so se pohlepnim zločincem verjetno zasvetile oči ob zdajšnji begunski krizi, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini.
Ranljivost Ukrajink
Begunce, ki so v nasprotju z »begunci« iz tretjega sveta predvsem begunke oziroma ženske, naj bi kriminalne združbe hotele izkoriščati za prostitucijo, celotno krizo pa izkoriščajo tudi za trgovino z mamili in celo s človeškimi organi. V poljskem Krakovu naj bi tako neznanci pristopali k Ukrajinkam na železniški postaji in jim ponujali brezplačno stanovanje in hrano, če se vkrcajo na avtobus, ki naj bi jih odpeljal v Nemčijo. Če je v migrantski krizi, ki se je začela pravzaprav veliko pred letom 2015 in še vedno traja, glavni posel tihotapljenje ljudi, pa je, kot kaže, ukrajinska begunska kriza omogočila zaslužek predvsem kriminalnim poslom s preprodajo in ustvarjanjem ukrajinskih dokumentov, ki omogočajo migrantom, da se kot »begunci« prebijejo v Evropsko unijo.
Glavni izgredniki predvsem romskega izvora
Konec marca je prišlo do izgredov v centru za begunce v nemškem Münchnu. Do nasilnih neredov je prišlo, potem ko so hotele tamkajšnje oblasti tiste prišleke, ki so imeli srbečico, ločiti od drugih. V izgredih so med drugim naseljeni domnevno »ukrajinski begunci« v centru uporabili stole in granitne kocke kot orožje, v incident pa je bilo vpletenih kar petdeset »beguncev«. Nerede je ustavilo posredovanje policistov, ki so nemudoma prišli na kraj dobro opremljeni in v velikem številu. Morda bi ob tem kakšni levičarji, ki so se v zadnjih mesecih zgražali nad tem, da desnica »rasistično« ločuje med ukrajinskimi begunci in prosilci za azil iz tretjega sveta, takoj hiteli vzklikati, češ, poglejte, tudi ukrajinski begunci so lahko nasilni in divji. Vendar pa bi morali takšni levičarji malce zadržati svoje besede. Glede na policijske vire se je izkazalo, da je velika večina teh nasilnih »beguncev«, pravzaprav romskega in sintskega – gre za podskupino Romov – izvora. Resničnih ukrajinskih beguncev naj bi bilo le za vzorec. Policisti naj bi bili tudi dejali, da je mogoče opaziti veliko romskih družin med begunci. Sicer pa je že sredi marca prišlo do neredov v nemškem Miesbachu, ko so begunci iz Ukrajine, ki so bili Romi in Sinti, protestirali, ko so izvedeli, da so nastanjeni v športni hali. Namesto tega so zahtevali hotel s tremi zvezdicami.
Prekupčevanje z dokumenti
Po poročanju nemškega časnika Bild naj bi nekdo »močno obogatel« na račun vojne v Ukrajini in begunske krize, ki jo je povzročila. Neznani kriminalci naj bi namreč veliko služili z izdajanjem in prodajo ukrajinskih potnih listov ekonomskim migrantom, ki niso Ukrajinci, vendar pa s pomočjo kupljenih lažnih dokumentov pod pretvezo, da bežijo pred vojno, prispejo v Zahodno Evropo, ki je sicer glavni cilj ekonomskih turistov in tistih, ki hočejo izkoriščati velikodušno socialno pomoč tamkajšnjih držav. Po omenjenih izgredih v Münchnu je po poročanju Bilda predstavnik policijske uprave izjavil: »Imajo čisto nove ukrajinske potne liste, ki so hkrati pravi. Nekdo v Ukrajini ta čas močno služi.«
Lažni begunci v Franciji in na Irskem
Po poročanju francoskega medija Le Figaro naj bi se med ukrajinskimi begunci, ki so prispeli v Francijo, »skrivalo« tudi več migrantov, ki niso Ukrajinci, temveč so se nahajali na območju Ukrajine ob začetku Putinove agresije. Med njimi naj bi bili Alžirci, Maročani, Indijci, Pakistanci in drugi. Figaro poroča, naj bi bilo takšnih lažnih beguncev kar trideset odstotkov, medtem ko so drugi mediji kasneje poročali o nižjem številu. Na to sta opozarjala tudi Éric Zemmour in Marion Marechal Le Pen. Zemmour je v radijskem intervjuju dejal: »Bodimo previdni. Smo radodarno ljudstvo, ki je sprejelo latinskoameriške in azijske begunce. Ukrajinci so naši krščanski evropski bratje. Vendar pa pravim, bodimo previdni zaradi afriških in severnoafriških beguncev med Ukrajinci.« Na uradnem Twitter profilu francoskega nogometnega moštva Roscommon GAA Gaelic pa so izbrisali čivk, ki naj bi prikazoval »ukrajinske begunce« na njihovi tekmi, ko so se začele vrstiti omembe, da temni begunci niso ravno slovanskega videza. S tovrstnim primerom naj bi se soočali tudi v irski prestolnici Dublin, ko so se na letališču pojavili Pakistanci, ki so trdili, da so ukrajinski državljani. Prav tako so vsi trdili, da so stari šestdeset let, čeprav je bilo očitno, da so mlajši, saj so se s tem hoteli izogniti neprijetnim vprašanjem o tem, kaj počnejo na Irskem kot begunci in kako so zapustili Ukrajino, kjer morajo vsi moški med osemnajstim in šestdesetim letom starosti prijeti za orožje.
Lažni študenti
Jasno je, da ekonomski migranti iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Južne Azije poskušajo izkoristiti ukrajinsko krizo, da bi v Evropi prišli do brezplačnih prebivališč in drugih ugodnosti. Seveda na račun resničnih beguncev, ki potrebujejo pomoč. Spomnimo. Lani smo bili priča množičnim migracijam na Poljsko, ki jih je sprožil beloruski režim, a je ta uspešno branila svoje meje. Sedaj pa se očitno veliko migrantov iz Sirije, Iraka, Afganistana, tudi Kurdov, ki so obtičali v Belorusiji, poskuša pomešati med ukrajinske begunce. V osrednjih medijih smo že poslušali in brali o tem, kako naj bi »rasistični« Poljaki pri sprejemanju beguncev zadrževali afriške študente na meji. Vendar pa se, kot kaže, veliko omenjenih migrantov, ki so skoraj izključno moški, skuša prebiti v Evropsko unijo prav tako, da se predstavljajo kot tuji študenti, ki so ob izbruhu vojne prebivali v Ukrajini. Razlog, da so jih zadržali na meji, ni nekakšna ukoreninjena nestrpnost Poljakov, temveč preprosto upoštevanje zakona. Mnoge od migrantov so pridržali, ker niso imeli nikakršnih dokumentov, ki bi jih kakorkoli povezovali z Ukrajino in s prebivanjem v njej.
Stopnjevanje migracij z globalnega juga
Po podatkih Evropskega podpornega urada za azil se je v prvi četrtini letošnjega leta v Evropi tudi sicer močno povečalo število prošenj za azil. Medtem ko so vse oči uprte v dogajanje na vzhodu, narašča množično priseljevanje tudi z globalnega juga. Letos naj bi prošnje za azil narasle za kar 68 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. V prvih treh mesecih tega leta so prejeli kar sto sedemdeset tisoč prošenj, pri tem pa gre za podatke, ki ne vključujejo Ukrajincev. Hkrati je poleg tega, da so migranti iz Severne Afrike in arabskih držav večinoma mladi moški, iz Ukrajine pa pred vojno bežijo predvsem ženske in otroci, razlika med skupinama tudi ta, da Ukrajinci ne iščejo azila. Prijavijo se le zato, ker so zaradi vojne upravičeni do zaščite v Evropski uniji, kar pomeni, da jim ni treba skrbeti zaradi vizuma. Medtem ko bodo nekateri Ukrajinci vsekakor ostali v Evropski uniji, se jih želi veliko čim prej vrniti domov.
Vračanje domov
Drugi se kljub vojni že vračajo domov, saj bi lahko vojna trajala več let, teh pa kljub nevarnosti doma nočejo preživeti v tujini. Šest tednov po začetku vojne so se začeli ženske in otroci vračati k svojim možem in očetom. Jurij Bučko, mamestnik vojaškega administratorja v Lvovu, ki je prehodna točka za potujoče begunce, je v nekem intervjuju izpostavil, da včasih tudi polovica potnikov na dan potuje nazaj domov, namesto da bi bežali v tujino. »Ljudje razumejo, da navkljub vojni lahko živijo v Ukrajini,« je dodal. Posledica tega je, da se tudi trgovine in podjetja znova odpirajo. Prvo soboto v aprilu je osemnajst tisoč Ukrajincev zapustilo državo, devet tisoč pa se jih je vrnilo v pokrajino okoli Lvova. Da gre za vsakodnevne trende, so potrdili tudi obmejni policisti.
