Piše: Vida Kocjan
»Slovenija, članica EU in Nata, se zadolžuje na Kitajskem, preganja Izrael in na vrh slovenskega gospodarstva Gospodarska zbornica Slovenije vabi ruskega propagandista,« je pred kratkim na omrežju X zapisal Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS). V nadaljevanju je dodal, da zahodna veleposlaništva »vsa po vrsti pošiljajo začudena vprašanja, ali se niso spet znašli v ostanku nekdanje SFRJ«.
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba načrtuje prvo zadolžitev na kitajskem trgu. Leta 2026 naj bi izdali tako imenovane obveznice panda v vrednosti do 5 milijard juanov (okoli 608 milijonov evrov). Te obveznice bi kupile kitajske banke in skladi, kar pomeni, da bi Slovenija najela posojilo pri Kitajcih.
Klemen Boštjančič, finančni minister (Gibanje Svoboda) in podpredsednik vlade, načrte v javnosti utemeljuje z željo po »razširitvi baze vlagateljev« v času trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. V resnici pa pri tem ne gre za »vlagatelje«, pač pa za posojilodajalce, ki jim bo Slovenija v zameno za posojeni denar izdala vrednostne papirje, državne obveznice kot jamstvo za vračilo.
Tega doslej nismo poznali
Gre za nenavadno in doslej neznano prakso slovenske politike, saj je ves čas veljajo, da je najugodnejše najemanje posojil v valuti, ki jo uporabljamo tudi v državi. To je v evrih. Slovenija je del evroobmočja, večina finančnih ministrov si je doslej prizadevala javni dolg optimizirati v evrih. Večina dolga je tako v evrih, le manjši del v ameriških dolarjih. V drugih valutah Slovenija kot država doslej ni bila zadolžena. Govorimo o javnem dolgu. Zadolževanje v drugi valuti namreč pomeni veliko valutno, v tem primeru pa tudi geopolitično tveganje, saj zadolževanje v juanih namesto v evrih pomeni večjo odvisnost od Kitajske. Poznavalci zato izpostavljajo vprašljivo smiselnost tovrstnega zadolževanja.
Če se bodo načrti Golobove koalicije uresničili in bodo obveznice izdane, bo to prvo kitajsko financiranje slovenskega proračuna v zgodovini. Pri tem tudi ne gre za nikakršno vlaganje, kot nam pripovedujejo, pač pa za navadno kreditiranje.
Mnenja slovenskih ekonomistov o načrtovani izdaji obveznic panda (do 5 milijard juanov oziroma okoli 608 milijonov evrov leta 2026) so redka. Nekateri to označujejo kot pozitivno, drugi kot nevtralno, tretji temu nasprotujejo.
Preverili smo, ali se tudi druge države evroobmočja zadolžujejo na Kitajskem. Ni jih veliko. Prva iz evroobmočja je bila Portugalska. Maja 2019 je najela 2 milijardi juanov posojila (okoli 250 do 290 milijonov evrov), izdane obveznice za to so bile triletne, obrestna mera pa 4,09-odstotna. Na Kitajskem sta se zadolžili še Madžarska in Poljska, obveznice so bile 3- do 5-letne.
Zakaj po posojilo na Kitajsko?
Ne samo Boštjančič, tudi nekateri drugi navajajo diverzifikacijo (razpršitev) virov financiranja, kar pomeni manjšo odvisnost od evropskih ali ameriških posojilodajalcev. Naslednji odgovor na to vprašanje je dostop do denarja kitajskih skladov, kjer njihove banke iščejo tuje obveznice. Prek obveznic lahko tudi gospodarijo, kar objavljamo na primeru britanskih univerz (v posebnem okviru).
Velike države, kot so Nemčija, Francija ali Italija, se tovrstnemu zadolževanju izogibajo – raje se zadolžujejo v evrih po izjemno nizkih obrestnih merah.
Obresti so v resnici višje, ne nižje
Konkretni podatki kažejo, da so bile doslej obresti na obveznice panda za člane evroobmočja v resnici višje, ne nižje, kot obresti, ki jih iste države plačujejo doma v evrih.
Trenutna slovenska 3-letna obveznica v evrih je pri 2,85-odstotni obrestni meri. Glede na pričakovanja in primerjave pa bi zadolžitev v višini 608 milijonov evrov na Kitajskem prinesla vsaj 5,5 milijona evrov dodatnih obresti letno. Zadolževanje bo dražje. Realnost je torej prav nasprotna od uradne razlage.
Odvisnost od Kitajske duši svobodo govora in demokracijo
Britanski medij The Guardian je 3. novembra 2025 poročal, da so univerze v Veliki Britaniji postale popolnoma odvisne od kitajskega denarja, zato se morajo klanjati Kitajski in njenim zahtevam. Navajajo, da odvisnost od denarja iz Kitajske duši svobodo govora in demokracijo. Gre za skrb zbujajoče dejstvo, Golobova koalicija pa napoveduje, da se bo Slovenijo zadolžila na Kitajskem.
Velika varnostna tveganja
Mesto Oslo je kupilo 850 električnih avtobusov kitajskega proizvajalca Yutong. Nato pa so odkrili, da je bila v avtobuse vgrajena programska oprema, s katero lahko avtobuse upravljajo iz – Kitajske.
Na to varnostno tveganje je v začetku novembra na omrežju X opozoril sodelavec, novinar, voditelj in urednik Jože Biščak. Povezal je članek iz The Economic Timesa, ki poroča, da je norveški operater javnega prevoza v Oslu odkril resno varnostno pomanjkljivost: kitajski proizvajalec Yutong lahko na daljavo upravlja avtobuse, vključno z možnostjo, da jih ustavi ali celo popolnoma izklopi.
Podobna opozorila so se pojavila tudi na Danskem, kjer prav tako uporabljajo te avtobuse. Guardian in drugi mediji poročajo, da gre za širše tveganje kitajske elektronike v evropskih vozilih.
Biščak s tem opozarja na nevarnosti odvisnosti od kitajske tehnologije v kritični infrastrukturi, kot je javni prevoz.
Ekonomist Matej Lahovnik: »Vlada mora jasno pojasniti, kako in po kakšni ceni je zavarovala tečajna tveganja«
Prof. dr. Matej Lahovnik, ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Zadolževanje Slovenije na Kitajskem v juanih lahko po eni strani pomeni razpršitev geografskih tveganj pri zadolževanju, po drugi pa je lahko tudi problematično, če niso zavarovana tečajna tveganja. Ker ima Kitajska presežek v menjavi z EU, obstaja možnost, da bo juan v prihodnje pridobil vrednost glede na evro. To bi podražilo vračanje dolga in povečalo stroške zadolževanja za državo. Zato mora vlada natančno pojasniti, kako in po kakšni ceni je zavarovala tečajna tveganja, da se ne bi ponovile napake posameznikov, ki so se nekoč zadolževali v švicarskih frankih brez ustreznega zavarovanja.«
Razlogi, ki naj bi jih skrivali
Po dostopnih virih naj bi bila kitajska delegacija septembra 2025 v Ljubljani pogojevala nadaljevanje pogovorov o kitajskih investicijah v slovensko infrastrukturo z izdajo obveznic panda (z zadolževanjem na Kitajskem).
