17.8 C
Ljubljana
sobota, 10 maja, 2025

Izguba pameti na Zahodu 3: Ekološka blaznost

Piše: Mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist

Iluzija moči zahodne civilizacije je Zahodnjake prepričala, da lahko odločilno vplivajo na planet, a to je samo blaznost. V prispevku govorimo o tem, kako je na področju ekologije Zahod kolektivno izgubil pamet. Zeleni prehod Evropske unije, ideje o tem, da človek z izpusti CO2 odločilno vpliva na podnebne spremembe ipd., so odraz te blaznosti.

Zavest o kakovostnem okolju je tipična za bogate družbe, družbe izobilja in blaginje torej. Ljudje, ki se jim ni treba več ukvarjati s tem, ali bodo imeli dovolj za golo preživetje, se začnejo ukvarjati s tem, da bi živeli v čim bolj zdravem in prijetnem okolju. To je seveda dobro in koristno, saj zdravo okolje izboljšuje kakovost in udobje življenja. Zato je vloga ekologije pomembna v vsaki napredni civilizaciji in tudi na modernem Zahodu bi moralo biti tako. Na žalost pa je zdajšnja usmeritev zahodne ekologije popolnoma napačna, celo šarlatanska. Namesto da bi ekologi iskali rešitve, kako zmanjšati onesnaževanje ter omogočiti, da bo naše okolje čim bolj zdravo in čisto, se ukvarjajo s tem, kako »rešiti« planet. Implementacija politik, ki jih predlagajo, ogroža gospodarsko prihodnost Zahoda, saj naj bi bili njihovi stroški do leta 2050 med 100 in 150 bilijoni (!) dolarjev.

Idiotizem »reševanja« planeta

Pri reševanju planeta gre za čisto abstrakcijo, ki je brez smisla. Za koga bi bilo sploh treba reševati planet? Za ljudi? Za živali? Za rastline? Za zanamce? Za vesolje? Planet sploh ne potrebuje rešitve, saj je celotni obstoj človeške vrste (ta, ki je bil, in ta, ki še bo) za planet Zemlja samo zelo kratka epizoda v njegovem obstoju. Vse človeške aktivnosti bodo v končni fazi za naš planet tako pomembne, kot je za človeka kratkotrajen kožni izpuščaj. In kaj potem, če človek s svojim delovanjem izkorenini nekaj živalskih in rastlinskih vrst? Te se neprestano rojevajo, tekmujejo med seboj in izumirajo. Neštetokrat je izumrtje številnih rastlinskih in živalskim vrst v zgodovini planeta povzročilo delovanje konkurenčnih rastlinskih in živalskih vrst. Če človek s svojim delovanjem povzroči izumrtje nekaterih, je to v evoluciji Zemlje nekaj popolnoma normalnega in nepomembnega. Številni ekologi strašijo, da je nehumano, da bi našim zanamcem pustili slabše razmere, kot jih imamo mi, zato naj bi si zategnili pasove in reševali planet. A če bi zanamcem pustili hladnejši planet (avtor tega prispevka nima pojma, zakaj naj bi bilo to dobro, saj je na hladnejšem planetu teže preživeti kot na toplejšem), pod pogojem seveda, če bi bilo to sploh v naši moči, in bi za to žrtvovali gospodarstvo – ali ne bi bilo to prav enako slabo ali pa še slabše, kot če bi normalno živeli in se s podnebnimi spremembami ne bi ukvarjali? Dosedanji šarlatanski poskusi »razogljičenja« namreč dokazujejo, da bo v primeru doseganja t. i. podnebnih ciljev do konca 21. stoletja bogati Zahod leta 2100 trpel revščino in pomanjkanje, ki bosta neposredni posledici ekološke blaznosti, v kateri Evropska unija v svetu prednjači.

Sonce je s svojim za človeka zelo skrivnostnim delovanjem, ki smo ga komaj začeli odkrivati, glavni »krivec« za segrevanje in ohlajanje podnebja na Zemlji. (Foto: Wikipedia)

Zgrešeni računalniški klimatološki modeli

Najnovejše znanstvene študije dokazujejo, da človek v resnici sploh ne razume vzrokov za podnebne spremembe. V prvih 20 letih tega stoletja se je zaradi povečanih vsebnosti CO2 v zraku ozelenilo prej neporaščeno območje sveta v površini velikosti Združenih držav Amerike. To je povsem v nasprotju z napovedmi ekologov iz 20. stoletja, ki so strašili, da bo segrevanje podnebja povzročilo odmiranje rastlin in povečevanje puščav. Realnost je pač taka, da več CO2 v zraku pomeni boljše razmere za rastline in krčenje puščav, ne pa obratno. Ne preseneča torej, da v nedavnih znanstvenih študijah raziskovalci ugotavljajo, da je segrevanje podnebja tisto, kar povzroča porast CO2, in ne obratno, kot trdijo šarlatanski ekologi, ki bi radi »rešili« naš planet. Ne samo da je človek odgovoren le za pičle 4 odstotke vsega CO2, ki ga planet spusti v ozračje, pač pa je prispevek CO2 kot toplogrednega plina zanemarljiv, ker bistveno več segrevanja opravi vodna para, saj je 71 odstotkov zemeljske površine prekrite z vodo, ki ves čas izhlapeva. Segrevanje in ohlajanje Zemlje pa je, kot ugotavljajo prisebni znanstveniki, v največji meri posledica delovanja Sonca, zvezde v našem osončju, ne pa CO2 in drugih toplogrednih plinov.

Ideja o človekovem vplivu na podnebje in o tem, da je za segrevanje glavni krivec CO2, ki jo je v preteklih desetletjih posvojila osrednja znanost, je podprta z računalniškimi klimatološkimi modeli. Res je, da je razvoj računalništva močno pospešil napredek številnih področij znanosti. Res pa je tudi, da je bilo zaradi slepe vere v računalnike na nekaterih področjih – še posebej v klimatologiji – žrtvovane veliko zdrave pameti in znanstvene skepse. Tisti, ki prisegajo na uporabo računalnikov v znanosti, pozabljajo, da so ljudje tisti, ki so ustvarili računalnike, zato so računalniki zmotljivi zelo podobno kot ljudje: če ljudje vnesejo v programe napačne predpostavke in pomanjkljive ali napačne podatke, bodo rezultati imaginarni, ne pa realni. In točno to je težava s klimatološkimi računalniškimi modeli. To, kar znanstveniki med drugim vnašajo v te modele, temelji na pomanjkljivem razumevanju vesolja. Na podnebje namreč vplivajo procesi, ki se jih komaj zavedamo, kaj šele da bi jih lahko dobro razumeli. In prav zato računalniški klimatološki modeli še nikoli niso zadeli tistega, kar so predvideli. In prav na teh neuporabnih računalniških klimatoloških modelih je zasnovana velika večina »znanstvenega« temelja, na katerem so šarlatani razvili ideje, ki so botrovale zelenemu prehodu Evropske unije in njeni politiki razogljičevanja.

Velikanska iluzija moderne tehnologije

Razvoj tehnologije je prvič v znani zgodovini omogočil, da 99 odstotkom človeštva ni treba ves dan fizično garati in se bati za preživetje. Življenje je postalo udobno in zdi se, kot da smo z močjo tehnologije obvladali naravo. Človeku se zdi, da lahko z naravo upravlja ter jo omejuje in usmerja. A to je vse velika iluzija, kar dokažeta že prvo neurje ali suša, med katero se razplamtijo uničujoči požari. Človek je še vedno ubogo ranljivo bitje in vsa njegova znanost je v resnici še v povojih. Ogromno je še nerazumljenega in v znanosti obstaja še veliko zablod, za razrešitev katerih ne bodo potrebna le desetletja, pač pa stoletja ali celo tisočletja do narave ponižnega znanstvenega razvoja in napredka. Zgodovinarji naših zanamcev se bodo čudili neverjetni aroganci osrednje klimatološke znanosti z začetka 21. stoletja, ko ljudje mislijo, da lahko spremenijo podnebje z manjšim izpustom ogljikovega dioksida, plina, ki je za življenje še bolj pomemben in osnoven kot kisik, ki je samo odpadek prehranjevanja rastlin.

Iluzija, da je človek gospodar narave, se je za prebivalce Los Angelesa razblinila ob pošastnih požarih, ki jih je razpihoval orkanski veter.
(Foto: EPA-EFE/ALLISON DINNER)

Slovenski levičarski papagaji

Za slovenski levi politični pol je značilno splošno lakajstvo oz. papagajsko posnemanje t. i. jedrnih držav EU. Vzrok je izrazit manjvrednostni kompleks slovenskega levega političnega pola, h kateremu pripomore tudi njihova ekstremna gospodarska nesposobnost. Zato politiki slovenskega levega pola iščejo odobravanje zahodnoevropskih kolegov. Prav nič čudnega ni, da so na področju politik zelenega prehoda EU slovenski levičarji bolj papeški od papeža in hočejo z norimi ekološkimi politikami v Sloveniji »reševati« planet v osmi prestavi, čeprav je standard Slovencev v primerjavi z Zahodnimi Evropejci bistveno nižji in so zato tovrstni ukrepi za Slovence dosti bolj obremenilni kot za bogatejše Zahodne Evropejce. Ta slabši slovenski življenjski standard pa je spet neposredna krivda nesposobnosti levih slovenskih vlad. Slovenska politika bi morala zato nemudoma opustiti vse škodljive politike zelenega prehoda.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine