Piše: Vida Kocjan
Stanje v zdravstvu je čedalje slabše, mladi zdravniki navajajo celo, da je to v »smrtnih krčih«. Vlada je pripravila zakon o interventnih ukrepih, predlog ministrstva za zdravje pa je bil nato po navedbah nove resorne ministrice Valentine Prevolnik Rupel v času do sprejetja zelo spremenjen.
Vladajoča koalicija je očitno upoštevala predloge iniciative Glas ljudstva, katere najvidnejša predstavnika sta Jaša Jenull in Dušan Keber. Oba sta že v začetku decembra dejala, da njihove predloge podpirata tudi koalicijski stranki SD in Levica. Z vsem skupaj pa vnašajo samo zmedo.
Primarni cilj: Novi davki za vrečo brez dna
Državni zbor je zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva sprejel 14. decembra lani. Zanj je glasovalo 47 poslank in poslancev, proti jih je bilo 25. Po prepričanju nove ministrice za zdravje zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistem. »Primarno pa zakon prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka,« je pojasnila Prevolnik Ruplova in s tem opozorila na nove dajatve, ki bodo udarile predvsem po delodajalcih. Drugih opaznejših sprememb pa v vladi niso bili sposobni sprejeti ali pa stopiti na prste t. i. nevladnim organizacijam, ki se čedalje bolj zajedajo v sistem vodenja države. Vlada Roberta Goloba pa to dopušča, saj so jim prav slednji omogočili vzpon na tron.
Sto milijonov za ZZZS
Z interventnim zakonom so vladajoči sicer spremenili množico različnih zakonov in hkrati okoli 100 milijonov evrov dodatnih stroškov prevalili na podjetja in zavarovance, saj mastodontska zdravstvena zavarovalnica Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posluje z izgubo. V letu 2022 je bilo te 133 milijonov evrov. S podržavljenjem prostovoljnega dodstnega zdravstvenega zavarovanja pa bo nastala še dodatna izguba. Vladajoča koalicija je lani tako rekoč čez noč sprejela zakon, po katerem je prostovoljno zdravstveno zavarovanje spremenila v obveznega. Zdravstvenim zavarovalnicam je odvzela pooblastila, od 1. januarja 2024 prispevek pobira ZZZS, ki pa je že napovedala, da se bodo s tem povečali njeni stroški. Posledično bo tudi izguba večja.
Interventni zakon na področju zdravstva dodatno podaljšuje čas bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače. Med ukrepi je ministrica za zdravje izpostavila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon med drugim določa še ukrepanje v posebnih razmerah v zdravstveni dejavnosti.
Brez sodelovanja in dialoga
Zakon so vladajoči pripravili brez sodelovanja s stroko in z njenimi združenji. Na pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi zakona so opozarjali tudi v SDS in NSi. Zakon je po oceni SDS pokazal, da vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu. V NSi pa so izpostavili, da zakon pacienta ne postavlja v središče. Oboji so nasprotovali tudi vnovičnemu podaljšanju obdobja izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni. Kot običajno pa se vladajoča koalicija, polna sama sebe, na opozorila ne zmeni. Zato po navedbah nekaterih poznavalcev obstaja tudi možnost referendumske pobude, ki bi uveljavitev zakona lahko zamaknila, čeprav ustava prepoveduje določene vrste referendumov. A pri tem zakonu ni jasno, ali sploh sodi med takšne, ko referendum ni mogoč, ker to ni zakon o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, kot je zapisal znani novinar in urednik Peter Jančič. Pojasnil je, da zakon določa podrobneje način pobiranja nove obvezne dajatve in drugače ureja način plačevanja bolniških nadomestil, kar pa ni davek, carina ali druga dajatev.
V gospodarstvu ogorčeni
Vlada tako tudi v tem primeru ni zamudila trenutka uvedbe novih obremenitev gospodarstva. Zato so se na to odzvali v Gospodarskem krogu, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih združenj ter organizacij. Opozorili so, da vlada ni z nobenim ukrepom, razen v primeru blaženja energetske krize, zmanjšala bremen gospodarstva, ki ga prav tako pestijo visoka inflacija, padanje proizvodnje in naročil, ohlajanje na izvoznih trgih, upadanje prihodkov v storitvenih dejavnostih, visoke cene energentov (od leta 2024 naprej gospodarstvo ne bo imelo subvencionirane cene energije, in to kljub rekordnim dobičkom trgovcev z elektriko) in rast stroškov dela. Zato so pričakovali, da se bo vlada vzdržala vsaj pri dodatnih stroških zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev z 20 na 30 dni, še posebej zato, ker je ministrica za zdravje napovedala širšo spremembo sistemskih zakonov, ko bi lahko celovito in strokovno obdelali tudi to vprašanje, ki ne sodi v interventni zakon.
Protesti zdravnikov
Protestirali so tudi v zdravniških organizacijah. Ti so že v javni razpravi nasprotovali ukrepom, ki kršijo ustavne in druge pravice zdravnikov in zobozdravnikov. V Zdravniški zbornici Slovenije so povzeli pomembnejše spremembe zakona, ki se nanašajo na delo zdravstva. Ugotovili so, da je bil ukrep izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih spremenjen na način, da je lahko aktiviran samo v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne ali druge nesreče, kot jih opredeljuje zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ne več v primeru drugih izrednih dogodkov, kot je pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela. Začasne ukrepe pa lahko minister za zdravje odredi le še na predlog določenih institucij in ne več na lastno pobudo. Koalicija je črtala tudi določbo, ki je v primeru statusnega preoblikovanja koncesionarja prepovedala prenos koncesije na novo statusno obliko. Glede na prvotni predlog zakona je bilo doseženo zvišanje zneska dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve, ki pripada posameznim profilom zdravstvenih delavcev. Dodali so, da si bodo v zbornici še naprej prizadevali za spremembe neustavnih institutov interventnega zakona in v povezavi s tem preučili možnosti vložitve ustreznih pravnih sredstev na ustavno sodišče.
Smrtni krči slovenskega zdravstva
Medtem ko se vladajoča koalicija, Jenull in Keber z nekaterimi drugimi nevladniki poigravajo z zdravstvom in zdravniki, pa so Mladi zdravniki Slovenije objavili rezultate anonimne ankete med zdravniki. Ti kažejo, da so slovenske bolnišnice in zdravstveni domovi zaradi pomanjkanja kadra nevarni za bolnike. Vodstva bolnišnic in oddelkov pa težave pred javnostjo sprikrivajo za lastno korist. Zato so mladi zdravniki izvedli anketo med svojimi kolegi, na podlagi katere so želeli dobiti vpogled, za kako obsežen pojav gre. Žal so rezultati ankete pokazali, da imamo krizo bolnišnic in zdravstvenih domov po vsej državi. »Temu se ne čudimo, saj že leta opozarjamo politike, da je treba urediti delovne razmere v bolnišnicah in zdravstvenih domovih,« so zapisali. Dodali so, da si zdravniki od vsega najbolj želijo varne in urejene razmere, v katerih je mogoče obravnavati bolnike po strokovnih standardih. »Žal zaradi razmer to ni več mogoče, zato nas skrbi za varnost pacientov,« so zapisali. V anketi je sodelovalo 62 mladih zdravnic in zdravnikov, ki so skupaj navedli 69 različnih primerov, kjer je v zadnjih nekaj letih zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, predvsem zdravnikov, prišlo bodisi do ukinitve neke zdravstvene dejavnosti ali (dela) oddelka bodisi je bilo močno okrnjeno delovanje oddelka ali kakšen načrtovani program ni zaživel. Kot osrednje razloge za odhode zdravnikov, medicinskih sester ter drugih zdravstvenih delavcev so zdravniki največkrat navedli čezmerne obremenitve, nekonkurenčno plačilo in slabe odnose.
V nadaljnjih vprašanjih, katere so ustanove, kjer poznajo takšne primere, pa je najbolj izstopal UKC Ljubljana. Sledita Splošna bolnišnica Novo mesto in Splošna bolnišnica Celje. Mladi zdravniki so objavili tudi pretresljiva pričevanja kolegov.
Škodljive poteze ministrstva
Opozorili so, da ministrstvo za zdravje razpolaga z mnogimi predlogi, ki bi izboljšali delovne razmere, zadržali kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter tako omogočili boljšo zdravstveno oskrbo bolnikov. Žal pa na ministrstvu namesto tega vlečejo veliko škodljivih potez, nazadnje z interventnim zakonom za zdravstvo. Z njimi tlakujejo pot nadaljnjemu razkroju zdravstvenega sistema v Sloveniji. »Kot vidimo, so posledice razkroja v praksi vidne že danes. Če se na primeru Slovenskih železnic jezimo zaradi zamud vlakov, na primeru Darsa zaradi gneče na avtocestah in na področju energetike zaradi drage elektrike, se cena nedelujočega zdravstva žal meri v izgubljenih življenjih in izgubljeni kvaliteti življenja,« so še zapisali.
Robert Golob nima pojma o javni zdravstveni mreži
Predsednik vlade Robert Golob, ki je bil tudi vršilec dolžnosti ministra za zdravje, je izjavil, da bo krepil javno zdravstvo brez koncesionarjev. Jelka Godec, poslanka in nekdanja državna sekretarka pa je te Golobove navedbe komentirala z besedami, »da nima pojma o javni zdravstveni mreži in je dobro, da ne izvaja zdravstvene reforme. Že interventni zakoni delajo dovolj škoda, je dodala. Nasploh pa je vladajoča koalicija s prvim interventnim zakonom najprej ukinila referenčne cene medicinskih materialov, čeprav ima njihova koalicijska stranka SD v svojem programu jasno zapisano, da bodo uvedli referenčne cene. Slednje namreč v pomembnem delu onemogoča korupcijo in znižuje stroške.
Kaj potrebuje Slovenija, kaj je rešitev?
Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, opozarja, da mora država sprejeti takšne interventne ukrepe, ki bodo v javno mrežo privabili in zadržali dovolj tako zdravnikov in zobozdravnikov kot sester, administratorjev, strežnic, informatikov in drugih, da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva.
