Piše: Anamarija Novak
Poslanci DZ RS so prejšnjo sredo z 61 glasovi za in s 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo Sodnega sveta.
Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem. Komisijo, ki jo sestavljajo Janez Pogorelec, Dino Bauk, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona. Sprejetje sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je tako uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in opozicijske NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja. Predsednik SDS Janez Janša je sicer predlog ustavnih sprememb glede Sodnega sveta označil za nerazumnega, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril.
Sodnike bi predlagal predsednik republike
Kot smo že pred časom (večkrat) pisali in opozarjali tudi v Demokraciji, predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvetretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti znova voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra že podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije pa je DZ potrdil s 60 glasovi za in s 26 glasovi proti.
Kaj pomeni Logarjev ZA
Za obrazložitev glasu pred sredinem glasovanjem se je odločil le poslanec SDS Anže Logar, ki je poudaril, da govori v svojem in ne v imenu stranke. Logar je namreč v nasprotju s poslanskimi kolegi v SDS podprl sklep o začetku postopka za spremembo ustave. Kot je poudaril, nima težav s predlogom, da se imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenaša na predsednika republike. Meni namreč, da ni pomembno, kdo sodnike potrdi, ampak je pomembno, kdo jih predlaga. Se pa ne strinja s predlogom sprememb glede odločanja o sestavi Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov. Osnutek ustavnega zakona namreč ne predvideva več, da bi DZ izvolil večino predstavnikov Sodnega sveta, temveč le še sedem od 15 predstavnikov, česar pa Logar ne more podpreti, zato je osnutku ustavnega zakona nasprotoval.
Janša opozoril Tonina
Prvak NSi Matej Tonin je odločitev o začetku postopka za spremembo ustave označil kot pomemben korak k apolitičnosti in večji kakovosti sodstva. Sedanji sistem je imenovanje članov Sodnega sveta namreč omogočal le eni politični opciji, nedavni začetek postopka za spremembo ustave pa »pelje v smeri«, da bo za to potrebno širše politično soglasje, je prepričan. Po Toninovem mnenju bo to pripeljalo do boljšega izbora sodnikov, na dolgi rok pa tudi do pozitivnih strukturnih sprememb v slovenskem sodnem sistemu. »Ni ključno, kdo potrdi sodnike, ključno je, kdo jih izbira in predlaga v potrditev,« je poudaril Tonin. Predsednik SDS Janez Janša je sicer predlog ustavnih sprememb glede Sodnega sveta označil za nerazumnega, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril. »Če bi bil Sodni svet dejansko sestavljen tako, da ne bi omogočal sodni kasti, da sama sebe regenerira, potem verjetno ne bi bil glavni problem, kdo na koncu podpiše imenovanje sodnikov,« je bil jasen Janša, ki se je odzval tudi na Toninov zapis na omrežju X. Tonin je namreč dodatno obrazložil zadevo: »@NovaSlovenija podpira spremembe ustave glede imenovanja sodnikov. 2/3 večina za imenovanje članov sodnega sveta pomeni, da nobena stran sodnikov ne bo mogla imenovati sama. Nujno bo iskanje soglasja čez politično sredino, kar je dobro. Ustavne spremembe prekinjajo z dediščino nekdanjega skupščinskega sistema in ostanki socializma. Pravosodje ne more biti levo ali desno, ampak predvsem strokovno in neodvisno. Z ustavnimi spremembami Slovenija postaja zrelejša demokracija in naš sodni sistem boljši.« Prvaka SDS Janšo pa je nato zanimalo: »Lahko tole praktično pojasnite? Sodni naj bi po novem sestavljalo 15 članov. 8 od teh (večino) bodo imenovali sodniki sami, 7 (manjšino) pa jih bo imenoval @Drzavnizbor z 2/3 večino. Sodni ceh (nereformiran, odkrito naklonjen tranzicijski levici) tako ne potrebuje za predlaganje sodnikov niti 1 glasu od tistih članov, ki jih imenuje DZ. V praksi bo tako tranzicijska levica imela vedno 2/3 večino v sodnem svetu, tudi če ne bo imela večine v DZ. To ne samo podpirate, ampak omogočate z vašimi glasovi, @NovaSlovenija.«
Zobec o krepitvi sodnih oligarhij
Vrhovni sodnik Jan Zobec je glede morebitnih ustavnih sprememb imenovanja sodnikov v kratkem komentarju za Nova24TV.si dejal, da je ključnega pomena to, da se je v dosedanjem sistemu o izbiri kandidata lahko razpravljalo ali ga zavrnilo, medtem ko predvidevana ureditev pomeni, da bo imel predsednik države samo »štempljarsko« funkcijo. Zobec meni, da bi bilo smiselno profesionalizirati službo člana sodnega sveta v smislu, da poleg omenjene funkcije člani sodnega sveta ne bi smeli opravljati odvetniške ali sodniške službe, saj se v tem primeru negira njihova kredibilnost in nepristranost, prav tako pa gre za konflikt interesov. »Negativna posledica je nadaljnja krepitev korporativizma v sodstvu, nadaljnja krepitev sodnih oligarhij in zaprtost sodstva ter odgovornost sodstva samemu sebi. Sodstvo se bo še bolj zaprlo v ta svoj mehurček, mehanizem zavor in ravnotežij bo še bolj oslabljen oziroma tako rekoč ga ne bo več, ker smisel delitve oblasti ni v tem, da bi bila vsaka oblast ločena v svojem mehurčku in neodgovorna druga drugi, ampak je ravno v tem ločitev oblasti, da druga drugo kontrolira, nadzira,« je pojasnil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, ki ob tem dodaja, da se bo s tem zmanjšala legitimnost sodnikov, ker »sodniki, ki jih izvoli državni zbor, imajo v našem pravnem okolju največjo možno legitimnost, saj je to najvišje predstavniško telo demokracije«.
O netransparentnem Sodnem svetu
Kot tretje pa Zobec poudarja, da je Sodni svet dokaj netransparenten organ, kar pa ne bi smel biti. Razprave potekajo za zaprtimi vrati in na zaprtih sejah, kar izniči nadzor javnosti, medtem ko kandidate, zoper katere ima kdo pomisleke, javno izpostavijo in to postane predmet javnega diskurza. Zobec dodaja, da predsednik Sodnega sveta v tem primeru lahko kakršnekoli pomisleke tudi ovrže. »Diskurz se odvija vsem na očeh, tega pa za Sodni svet ni, vsaj ne da bi vedeli, da je.« Vlada bi s tem, kot pravi Zobec, sodstvo »depolitizirala«. To je mantra, ki jo Golobova vlada ponavlja že od začetka nastopa na oblast. Vrhovni sodnik pravi, da se mu ob besedi »depolitizacija« izriše beseda SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije) in prejšnji demokratični režim, ko je bilo tudi vse »depolitizirano«, je pojasnil Zobec, ki meni, da niti ta »magična« beseda, kot ji v šali pravi, ne bo rešila slovenskega sodstva, saj problem sodstva, kot pojasnjuje v nadaljevanju, »ni vtikanje politike od zunaj, ampak znotraj sodstva, in ta najbolj duši sodniško neodvisnost«. Zobec trdi, da sodniki niso pod pritiski izvršilne in zakonodajne oblasti, ampak pod pritiski sodnih oligarhij znotraj sodstva, ki oblikujejo razne lobije, mreže, ki pa izvajajo različne pritiske v obliki mehanizmov »korenčkov in palic«. Zobec je še prepričan, da imajo na sestavo Sodnega sveta vpliv oligarhične strukture v sodstvu, njihovi kandidati po navadi dobijo večino. »Ti imajo tudi mrežo svojih ljudi, ki hodijo od sodnika do sodnika in jih prepričujejo, koga je treba voliti, malo zagrozijo; doslej jim je še vedno uspelo oblikovati Sodni svet po svoje«.
Rešitev vidi v profesionalizaciji Sodnega sveta
Hkrati Zobec pojasni, da je beseda Sodnega sveta v obeh primerih ključna, ker se le redko zgodi, da DZ predlaganega kandidata zavrne. »Se je pa že zgodilo in doslej je obstajala ta možnost. O tem se je razvila debata, o kandidatu se je razpravljalo, nekateri so temu oporekali, odvilo se je pred očmi javnosti z argumenti, tako, kot se to v demokraciji razpravlja,« je še pojasnil Zobec, ki ob tem opozarja, da se predsednik ali predsednica (kolikor se odločanje prenese nanj ali nanjo), ne bo posvetovala sama s seboj, saj bo to le ena od protokolarnih dolžnosti. »V dosedanjem sistemu je še nekaj ostalo DZ, lahko je kandidata tudi zavrnil, potem ko se je odvila razprava, medtem ko si ne predstavljam, da bi predsednik ali predsednica kandidata zavrnila,« je dejal. Rešitev vidi v profesionalizaciji Sodnega sveta, ni pa prav, da v Sodnem svetu sedijo »tudi odvetniki, ki so to tudi v času opravljanja funkcije Sodnega sveta, kar je nezdružljivo. Dopoldne bo sedel s sodnikom na obravnavi, popoldne pa bo odločal o njegovem napredovanju,« je jasen Zobec.
Dr. Avbelj: To nas mora skrbeti!
Dr. Matej Avbelj pa je za Radio Ognjišče dejal: »Ta ustavna sprememba je znova podčrtana z idejo tako imenovane depolitizacije. In kadarkoli politika depolitizira karkoli ali kogarkoli, nas to mora, kot smo se to lahko naučili na primeru RTVS, zares skrbeti.« Ob tem dodaja, da prenos imenovanja ne bo smiseln, če do sprememb ne pride na sistemski ravni: »Ali bo sodnike imenoval državni zbor ali bo to predsednica republike, vse to bo zadeve spremenilo samo vnaprej, v ničemer pa ne govori o tistem temeljnem vprašanju, to je, ali je slovensko sodstvo zares učinkovito, ali deluje pošteno, ali deluje v razumnem roku, ali so njegove sodbe dobro obrazložene. Vseh teh vprašanj predlagana sprememba ne naslavlja.« Kot smo zapisali, predlagane spremembe predvidevajo tudi spremembo Sodnega sveta. Slednji bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvetretjinsko večino glasov vseh članov, bi pa namesto sedanjih 11 imel 15 članov. To spremembo dr. Avbelj podpira: »In če bo Sodni svet kakovostno opravil svoje delo, bo potem popolnoma irelevantno, ali bo predsednica republike ali pa državni zbor slednjič to kakovostno izbrano osebno postavil na sodniško mesto, tako da v tem zadnjem delu ta ustavna sprememba uživa mojo podporo, v preostalih elementih pa ne.«
