Piše: Vida Kocjan
Makroekonomski kazalniki potrjujejo, da je Slovenija na pragu začetka recesije, kar je pred kratkim v intervjuju za Demokracijo dejal prof. dr. Vito Bobek. Vladajoča koalicija pa še naprej ruši vse, kar je dobrega sprejela vlada Janeza Janše.
Eden zadnjih primerov je predlog za plačilo vrtca za drugega otroka. Hkrati še nadalje veselo zapravljajo davkoplačevalski denar za sebi naklonjene nevladne organizacije, ki so jih lani aprila ponesle na »prestol voditeljstva«. Denar v potokih teče tudi za nezakonite migrante. Hkrati je vlada v državni zbor poslala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, a jih je Fiskalni svet raztrgal. Ministri Golobove vlade tudi lažejo. Pojdimo po vrsti.
Fiskalni svet raztrgal proračunske dokumente
Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki jih je sprejela vlada. Po napovedih naj bi državni zbor oba proračuna potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 20. novembra, pred tem pa že potekajo parlamentarni postopki. Vlada v letu 2024 načrtuje za 2,2 milijarde evrov višje odhodke od prihodkov, v letu 2025 pa dodatnih 1,3 milijarde evrov. V odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) je to 3,3 odstotka v letu 2024 in 1,8 odstotka BDP v letu 2025.
V Fiskalnem svetu ugotavljajo, da predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti. Takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi. Ob nujnih interventnih ukrepih dodatni fiskalni impulzi v razmerah dokaj visoke nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim pripomorejo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije. Izzivi sanacije posledic naravne nesreče dodatno potrjujejo nujnost proticikličnega delovanja fiskalne politike, ki bi v obdobju ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih. Proračunski dokumenti pa tudi tokrat ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, ki zato predstavljajo vedno večje tveganje za javnofinančno vzdržnost.
V nasprotju s predloženimi proračunskimi načrti bi moral biti ob visoki negotovosti izhodišče proračunskega načrtovanja verodostojen scenarij nespremenjenih politik, ki je temeljni pogoj za identifikacijo manevrskega prostora za interventne in druge diskrecijske ukrepe. Tudi tokrat proračunski dokumenti, predloženi v oceno Fiskalnemu svetu, ob upoštevanju sicer razumljive negotovosti glede popoplavnih stroškov niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja in ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, določene z zakonodajo, so zapisali v Fiskalnem svetu.
Socialni dialog pod Golobovo vlado na dnu
V vodo je padel tudi poskus vnovične vzpostavitve socialnega dialoga. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so slednjega skušali obuditi v sklopu pogovorov z ministrom za delo Luko Mescem na temo novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Nato pa so z razočaranjem ugotovili, da za sindikate ni bilo dovolj, da bi delodajalci privolili v kompromisni predlog besedila osnutka novele, ki bi poleg dveh direktiv EU vključeval še 13 členov zakona.
Sindikati so namreč v pogovorih zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, v kar pa delodajalci niso mogli privoliti. V OZS navajajo, da so pokazali veliko dobre volje, da se znova vzpostavi socialni dialog. A pogovori na temo ZDR so žal pokazali, da gre pri poskusu obuditve socialnega dialoga samo za enosmerno komunikacijo, saj so se pogovarjali le o predlogih sindikatov in Levice, ne pa tudi o predlogih delodajalcev. Predsednik OZS Blaž Cvar je ob tem sporočil, da si bodo v OZS »v želji, da bo gospodarstvo imelo ugodne pogoje za poslovanje in zadovoljne zaposlene, še naprej prizadevali iskati rešitve v dobro celotne družbe«. Pri tem v OZS opozarjajo, da je treba v časih, ko se podjetja soočajo z upadom naročil in ko se gospodarstvo ohlaja, sprejemati takšne zakone, ki bodo podjetja razbremenila, ne pa prinašala dodatne obremenitve za gospodarstvo. »Le če bomo imeli uspešno gospodarstvo, bomo lahko zagotavljali delovna mesta in blaginjo za vse,« so dodali.
Lažni podatki o oceni škode po poplavah
Po zadnjih podatkih vladne koalicije naj bi bilo škode po avgustovskih poplavah in plazovih za kar 9,9 milijarde evrov. Vlada doslej seznama poškodovanih objektov še ni objavila. V preteklem tednu pa je Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, pojasnil, da je vlada to oceno sprejela za potrebe priprave vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po avgustovski ujmi. Oceno škode je vlada v Bruselj poslala v petek, 20. oktobra. Oceno škode so neverjetno napihnili, hkrati pa razkrili, da Slovenija od EU lahko pridobi največ 400 milijonov evrov pomoči. Preostalo pa bo država morala plačati iz drugih virov. V ta namen zato vlada že načrtuje dvig davkov in sprejetje novih, kar je škodljivo tako za prebivalstvo kot gospodarstvo. Slednje se ne zdi sporno Alenki Bratušek, propadli političarki in zdajšnji »Golobovi« ministrici za infrastrukturo. Prav tako se ji ne zdi sporno goljufanje Evropske komisije oz. Evropske unije. Vse to je potrdila prejšnji teden na seji Komisije DZ za javne finance. Dodajmo pa, da je takšno prirejanje podatkov in goljufanje protizakonito in kaznivo.
Nadzor na meji in nezakoniti migranti
Vlada je prejšnji teden sprejela tudi odlok, s katerim je določila policijski nadzor na državni meji s Hrvaško in Madžarsko. Domnevno naj bi mejne prehode nadzorovali zaradi povečane nevarnosti terorističnih groženj. Dejstvo pa je, da je v Slovenijo v prvih devetih mesecih letošnjega leta povsem nenadzorovano prišlo okoli 45 tisoč migrantov, dnevno tudi po 300 in več. Nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak je odlok vlade komentiral z besedami, da bo nadzor na mejnih prehodih povzročil samo dodatne težave potnikom in dnevnim delovnim migrantom ob meji. Nezakoniti migranti pa bodo ubrali stare načine prehajanja zelene meje. »Argument, da uvajajo mejno kontrolo zaradi povečane stopnje ogroženosti Slovenije, me ne prepriča. Res pa je, da gre za priročen izgovor glede na stanje, v katerem se je znašla Slovenija ob zaprtih mejah z Avstrijo in Italijo. Ni za zanikati, da se je stopnja ogroženosti Slovenije zaradi napada Hamasa na Izrael in povračilnih ukrepov povečala. Hkrati pa je jasno, da kontrola na mejnih prehodih ne bo v ničemer zmanjšala ogroženosti Slovenije. Golobova vlada bi morala že zdavnaj, to je tak čas lani, povečati nadzor na zeleni meji s Hrvaško, sploh pa po vstopu Hrvaške v schengen, ko je bilo jasno, da Hrvaška zelo slabo varuje zunanjo schengensko mejo,« je dejal dr. Gorenak. Nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj pa je zapisal, da v bistvu s tem nadzorom na mejnih prehodih motijo in otežujejo normalne dnevne zakonite migracije. »Potrebno je krizno upravljanje po določbah 10. b člena Zakona o tujcih, k čemur pozivam ministrstvo za notranje zadeve in vlado,« je dodal. Spomnimo. Zakon o tujcih v 10. b členu določa, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa. Tisti, ki je že nezakonito vstopil in je na slovenskem ozemlju nezakonito, pa se privede do državne meje in se napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
V primeru odloka vlade o nadzoru na mejnih prehodih gre torej še za eno sprenevedavo odločitev vlade pod vodstvom Roberta Goloba.
Plačilo vrtca, zamrznjeni transferji
Vladna koalicija skladno s svojimi »načeli«, da je treba porušiti vse, kar je dobrega sprejela Janševa vlada, zdaj predlaga, da bi bil vrtec za drugega otroka za starše plačljiv. Zdaj je namreč tako, da je brezplačni vrtec za drugega otroka, kadar je vpisan v vrtec sočasno s sorojencem, v veljavi od 1. septembra 2021. Starši pa so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in nadaljnjega otroka iz iste družine ne glede na to, koliko jih je iz te družine vpisanih v vrtec.
Ob tem je vlada na seji soglasno sprejela tudi sklep, da bodo v prihodnjem letu zamrznjeni socialni transferji (štipendije, otroški dodatki, nadomestila za brezposelnost, pomoči in podobno). Pri tem naj bi v letu 2024 privarčevali 300 milijonov evrov in za toliko opeharili socialno šibke državljane. Luka Mesec se je sicer sprenevedal, da ta sklep ni bil sprejet, nato pa mu je Robert Golob zažugal in javno dejal, da je za sklep, po katerem se socialni transferji ne bodo usklajevali z inflacijo, glasoval tudi Mesec. Slednji je nato »poniknil«, med drugim je odpovedal tudi eno od novinarskih konferenc v prejšnjem tednu.
Kdo jim še lahko verjame?
Prebivalci na avgusta poplavljenih območjih še vedno čakajo na obljubljeno pomoč države. Robert Golob jim je ob koncu prejšnjega tedna obljubil pomoč do konca novembra, kar bo štiri mesece po poplavah. Sprva je to obljubljal v enem mesecu oziroma nekaj tednih.
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
