Piše:Vida Kocjan
Z dr. Janezom Šušteršičem, nekdanjim finančnim ministrom v slovenski vladi in dobrim poznavalcem razmer tako v Sloveniji kot drugje, sva se prek Skypa (bil je v Moldaviji) pogovarjala prejšnji teden. Tam kot mednarodni izvedenec sodeluje pri projektu, ki pomaga moldavski vladi pri procesu pridruževanja EU.
Demokracija: Minilo je prvih sto dni delovanja vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba. Kakšna je vaša ocena teh prvih sto dni?
Šušteršič: Po moji oceni so se ukvarjali predvsem s politiko in političnim delom svojega programa, to je z RTV Slovenija in odpravo škodljivih posledic prejšnje vlade, pa tudi z zdravstvom, kjer pa bo treba počakati, da vidimo, ali bodo ukrepi delovali. Mnenja so zelo različna, tudi zdravnikov, jaz to težko sodim. Na ekonomskem področju so ukrepe v glavnem napovedovali, nekaj je bilo tudi narejenega, npr. davek na dodano vrednost (DDV) je bil znižan pri energentih, uvedena je bila regulacija cen pogonskih goriv (bencina in dizla). Drugo pa se bolj ali manj še napoveduje in tudi ni še najbolj jasno, kako bodo videti ukrepi za pomoč gospodarstvu. To je splošna ocena. Problem je, da je veliko napovedi, ki se ne uresničijo, ker se tudi ne morejo, na primer napoved o odkupu vsega slovenskega žita. Takoj se nam je postavilo vprašanje, kako in hitro se je izkazalo, da to ni mogoče. To je bil recimo en takšen velik debakel. Tudi napoved, da naj bi se nekatera podjetja kar ustavila za pol leta, je takšna, da si vsi želimo, da je bila spet ena nedomišljena izjava, da je to nekaj, kar ni bilo mišljeno resno.
Demokracija: Ste še kje slišali, da bi zapirali oz. izvajali »lockdown« podjetij?
Šušteršič: Ne. »Lockdown« je bil smiseln v času epidemije z novim koronavirusom, vendar je bilo to iz epidemioloških razlogov, da se okužbe ne bi širile. Zdaj pa podjetja razmišljajo, četudi imajo težave z dobavami, saj jih ima ves svet, in če zamudijo pri kakšnem kupcu za nekaj časa, kupec to lahko tudi razume v tej situaciji. Se pravi, podjetja bodo poskušala delati, dokler bodo le lahko. Takrat, ko ne morejo več, se lahko odločijo, da gredo na primer za mesec dni na dopust, vendar mora biti to njihova odločitev. Takrat je tudi prav, da delavci dobijo nadomestilo, ne more pa kar vlada določiti, da se podjetja zaprejo, ker vlada misli, da ne morejo delati.
Demokracija: Kako sicer ocenjujete ukrepe vlade za blažitev draginje?
Šušteršič: Mislim, da je ustrezno, da se cene energentov v tem času regulirajo, ker gre za nihanja, ki so delno povzročena z realnimi zadevami, kot je vojna v Ukrajini, v veliki meri pa gre tudi za psihološke reakcije trgov. Trgi energentov so postali zelo podobni dogajanjem na borzi. Enako velja za trg onesneževalnih dovoljenj. Da lahko pride do nihanj cen zaradi špekulacij ali pa zaradi pričakovanj, psihologije, je zelo težko sprejeti, da je eno gospodarstvo ali pa ljudje odvisno od tega, kar se tam dogaja. Zdi se mi, da je v takšnem obdobju, ko so tako izrazita nihanja, ki so tudi delno neutemeljena, smiselno, da se zagotovi stabilnost pri cenah. Smiselno bi bilo tudi obdavčiti ekstra dobičke energetskih podjetij in trgovcev zaradi visokih cen.
Za gospodarstvo še ne vemo, kako bo. Veliko se govori o kapici na cene energentov, ki bi morala biti dogovorjena na evropski ravni. Ko pa neko ceno reguliraš, potem seveda na drugi strani pride do izgub. Vidimo, da nekateri dobavitelji plina že ustavljajo dobave, na trgu bodo ostali le največji. Regulirane cene so tudi napačni signal za potrošnike, čeprav se tega v tej situaciji ne bojim. Ne glede na to za gospodinjstva že vemo, kje so regulirane cene, te cene so višje, kot so bile pred enim letom. Tako, da ta signal, da so energenti dražji, bo do ljudi prišel oz. je že prišel in bo ostal. Menim, da je takšna regulacija cen v tem obdobju smiselna. Na malo daljši rok pa je treba razmisliti tako o prestrukturiranju industrije kot o drugačni energetski viziji v Evropi, pa tudi o drugačnem načinu delovanja teh trgov.
Pogrešam, da bi se več govorilo o pomoči pri prestrukturiranju podjetij. Eno je preživeti to leto, drugo pa je seveda iti v resno energetsko prestrukturiranje proizvodnje, materialno prestrukturiranje. Predvsem tu bi morala biti država takšno prestrukturiranje finančno podpreti. Nekaj tega denarja je sicer predvidenega tudi v Načrtu za okrevanje in odpornost, vendar o tem ni veliko slišati.
(Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji tednika Demokracija.)
