Piše: Lea Kalc Furlanič
Kakor je bilo pričakovati, vlada in državni zbor uradno menita, naj ustavno sodišče (US) predlog za začasno zadržanje izvrševanja novele o RTVS zavrne. Če bo US to storilo, se bo pojavil sum v njegovo kritičnost, ocenjujejo nekateri.
Potem ko je novela zakona o RTV Slovenija začela veljati, sta bili na US vloženi dve pobudi za presojo njene ustavnosti. Pod prvo pobudo so se podpisali predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, v. d. generalnega direktorja tega javnega zavoda Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta RTVS Tamara Besednjak Valič in v. d. direktorja TVS Uroš Urbanija. Drugo pobudo za presojo ustavnosti je podal Vili Kovačič s skupino državljanov. Ustavno sodišče je pobudi obravnavalo na svoji prvi letošnji seji pred dvema tednoma. V državni zbor (DZ) je poslalo dopis, v katerem je določilo osemdnevni rok za podajo mnenja o predlogu pobudnikov za zadržanje izvršitve zakona o RTVS, in 30-dnevni rok za mnenje o drugih navedbah pobudnikov. Poslovnik DZ določa, da mnenje pripravita tako vlada kot parlamentarna zakonodajnopravna služba, o njem pa odloči matično delovno telo – v tem primeru je to odbor za kulturo. To so storili minuli petek: z devetini glasovi za in s šestimi proti so sklenili, da je predlog za začasno zadržanje izvrševanja novele o RTVS neutemeljen, zato US predlagajo, naj ga zavrne, enako predlaga vlada. Obravnavo te zadeve bo US nadaljevalo na eni od prihodnjih sej.
Neustaven poseg v pravice in mandate
Pobudniki ustavne presoje menijo, da z zadržanjem izvršitve zakona o RTVS ne bi nastale nikakršne škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja zakonodajna ureditev, katere ustavnost ni bila izpodbijana. Hkrati ni bil sprožen postopek za predčasno prekinitev mandatov članov organov vodenja, upravljanja ali nadzora javnega zavoda RTVS, ker naj bi bili ti nezakonito imenovani ali bi nezakonito delovali. Takojšnje prenehanje mandatov ex lege bi za dva od pobudnikov pomenilo prekinitev delovnega razmerja, za dva pa izgubo pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. To bi bil tudi poseg v njihovo pravico do varovanja zasebnega življenja in na individualni ravni odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti, neodvisnosti in avtonomnosti RTVS, brez katere tudi institucionalna neodvisnost RTVS, ki izhaja iz ustave, ne bi obstajala. Zaradi ukinitve organov (kar določa novi zakon), v katerih so pobudniki delovali doslej, njihovih pravic ne bi bilo mogoče več zavarovati. »Resnični namen t. i. depolitizacije RTVS je torej izvesti kadrovsko čistko politično nezaželenih kadrov. V pravni državi naj bi bil že sam razlog za sum na tako ravnanje zadosten razlog za zadržanje izvrševanja takega predpisa,« so še prepričani pobudniki. Dodajajo, da bi bilo tudi zaradi neustreznega postopka imenovanja članov novega sveta zavoda okrnjeno delovanje RTVS, saj ne bi mogla v celoti izvajati javne službe, kar bi pomenilo kršitev 39. člena Ustave RS.
Celoten članek si lahko preberete v najnovejši številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
