Piše: Vida Kocjan
Nataša Pirc Musar je v lanskem predvolilnem soočenju za predsedniške volitve dejala, da zasluži zelo dobro, na svoji spletni strani pa je objavila, da njen mesečni dohodek znaša dobrih 2000 evrov bruto mesečno. To je bilo približno na ravni slovenske povprečne plače, neto je to pomenilo okoli 1.400 evrov mesečno.
Leto po izvolitvi ji ni dovolj skoraj 6.500 evrov bruto plače, s tem da 15 odstotkov njenega zneska prejme še njen mož Aleš Musar (okoli 850 evrov). Predsednica države si ob vsem milijonskem družinskem premoženju, pridobljenem večinoma v času tranzicijske preobrazbe nekdanje družbene lastnine, zdaj prizadeva za višje prihodke. Če bo ona prejemala več, bo višji dodatek prejemal tudi njen mož. Pričakuje dodatke k plači, čeprav je Ustavno sodišče RS junija letos ugotovilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določajo, da funkcionarjem skladno z ustavo ne pripadajo dodatki, skladni z ustavo. Višje plače pa pričakujejo tudi v pravosodju, sodniki in tožilci. Ministrstvu za pravosodje jim je po zadnje objavljenih podatkih obljubilo po 1.000 evrov bruto mesečnega dodatka.
Predsednica le za nekatere
Nataša Pirc Musar je predsedniške posle od Boruta Pahorja prevzela 23. decembra 2022, kot predsednica je v državnem zboru prisegla dan pred tem. Po prisegi je napovedala, da se bo borila za človekove pravice in dostojanstvo. Odzvala pa se bo vedno, ko bodo ogrožene suverenost, enakopravnost, pravičnost in socialnost. Dodala je, da s tem dnem vstopa »v prvo bojno vrsto državljanskega poguma«. Za predsednico republike je bila izvoljena 13. novembra v drugem krogu predsedniških volitev, ob 53,6-odstotni volilni udeležbi ji je podporo izreklo 53,89 odstotka volivcev. Tako je nastopila petletni mandat na čelu države. Prvo leto je minilo, rezultati predsednice države pa so bolj ubogi kot ne. Čedalje bolj se kaže, da ni predsednica vseh, da se odzove le takrat, ko je to njej ali njenim iz tranzicijske levice po volji. Eden zadnjih primerov je, da se ni udeležila slovesnosti ob postroju prve slovenske čete teritorialne obrambe v Kočevski Reki. Sporne so tudi njene pomilostitve najmanj treh tihotapcev nezakonitih migrantov. Nagradila je Katarino Bervar Sternad, ki se je v preteklosti proslavila z zagovarjanjem nezakonitih migracij, danes pa deluje v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki jo obvladujejo nekatere nevladne organizacije, ki so lani na oblast spravile vlado Roberta Goloba.
Pirc Musarjevo je za predsednico države predlagal nekdanji predsednik Milan Kučan in ji nato po izvolitvi zapel hvalnico, rekoč, da je prepričan, da bo dobra in pravična predsednica. Tako nekako. Pirc Musarjevo je podpiral tudi Danilo Türk. Nataša Pirc Musar je ob Kučanovi pomoči izrinila Marto Kos, kandidatko Roberta Goloba in takratno podpredsednico stranke Gibanje Svoboda. Kosova se je kmalu nato umaknila z vseh položajev v državi, Milan Kučan pa je še enkrat dokazal, kdo je glavni stric iz ozadja in čigava beseda je v tej državi zadnja. Nataša Pirc Musar ima sicer dolgo in zanimivo zgodovino, na spletu najdemo številne prispevke, v katerih je omenjena, politično je bila blizu več strankam, povezave segajo izključno v tranzicijsko levico.
Želi dodatke in s tem višjo plačo
V zadnjih tednih je pritegnila pozornosti po razkritju medijev, da pričakuje večjo plačo. Povezano pa je bilo z dogovarjanjem o višanju plač funkcionarjem, ki jih je sprožil predsednik vlade Robert Golob. Slednji je sodnikom in tožilcem pred letom dni obljubil takojšnje povišanje plač za 600 evrov. To se sicer še ni zgodilo, je pa ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, pripravilo nov predlog reševanja sodniških plač. Slednje je sredi decembra za enega od portalov potrdila ministrica in dodala, da bi plače sodnikov popravili z interventnim zakonom, zagotovili pa naj bi jim dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec.
Novembrska bruto plača Nataše Pirc Musar je bila 6.492 evrov. Mediji so objavili vsebino dopisa, ki so ga iz urada predsednice republike konec novembra naslovili na ministra za finance Klemena Boštjančiča, ki je takrat opravljal tudi delo ministra za javno upravo (začasno po odstavitvi Sanje Ajanović Hovnik). Iz urada predsednice so spraševali o »resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju«, v katerem piše, da funkcionarjem ne pripadajo dodatki. Upravičeni so le do dodatka za delovno dobo. Funkcionarka je tudi Nataša Pirc Musar, a je očitno prepričana, da bi ji določeni dodatki morali pripadati. Vrstili so se naslovi, da je Pirc Musarjeva nezadovoljna s plačo. Ko je ugotovila, da je brcnila mimo, se je začela izgovarjati, da »želi le primerno plačilo«.
To pa še ni vse. Generalni sekretar urada predsednice republike Uroš Krek je v dopisu ministrstvu za javno upravo predlagal spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih bi javnim uslužbencem in funkcionarjem pripadal dodatek za delovno dobo, specializacijo, če ta ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dvojezičnost, manj ugodne delovne razmere, nevarnost in posebne obremenitve ter delo v manj ugodnem času.
Po njegovih navedbah v dopisu, ki so ga medijem posredovali tudi iz urada predsednice republike, je neupravičeno, da zdajšnja višina plač funkcionarjev ne odraža plačila za njihovo dejansko opravljeno delo. »Predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje ‘delo’ ob izvrševanju svojih funkcij opravljajo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo določa zakon o delovnih razmerjih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila,« je v dopisu zapisal Krek.
Ustavno sodišče: Funkcionarjem dodatki ne pripadajo
Ob tem spomnimo, da je Ustavno sodišče RS junija letos ob presoji sodniških plač ugotovilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določajo, da funkcionarjem ne pripadajo dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, razen dodatka za delovno dobo, skladni z ustavo. Kljub temu pa je ustavno sodišče pravosodnim funkcionarjem vseeno priznalo določene dodatke, medtem ko nekateri funkcionarji, tudi predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu, niso upravičeni do nobenega dodatka. Na to se je ministru za javno upravo prek svojega odposlanca v uradu pritožila Nataša Pirc Musar.
Njen odposlanec Uroš Krek je zapisal, da gre pri tem za urejanje enakih pravnih položajev funkcionarjev na različne načine, kar pa ne more biti ustavno skladno. V predsedničinem uradu ocenjujejo, da tako ni mogoče utemeljiti dopustnosti razlikovanja med sodniki in državnimi tožilci ter drugimi funkcionarji v državnih organih, ki so tako postavljeni v neenak oz. manj ugoden položaj.
Davčna optimizacija: 25 tisoč evrov v enem letu
Nataša Pirc Musar je pred lanskimi volitvami na svoji spletni strani objavila, da njen mesečni dohodek znaša dobrih 2.000 evrov bruto mesečno ali okoli 1.400 evrov mesečno. Razkrila je tudi, da si iz podjetij, katerih solastnica je, dobiček izplačuje v obliki dividend, in zatrdila, da je z vidika davkov vse v redu, deluje pa družbeno odgovorno. Vendar je slednje daleč od resnice. Nataša Pirc Musar je bila 47,5 -odstotna lastnica odvetniške družbe, ustanovljene leta 2014. Družba je v letu 2021 poslovala z dobičkom v višini 91.782 evrov. To pomeni, da je bil delež dobička, ki je pripadal Pirc Musarjevi, 43.596 evrov. Glede na njene navedbe si je ta dobiček izplačala. Pri tem je plačala 25-odstotni davek (dohodnino) na dividende, to je 10.899 evrov davka. Nataša Pirc Musar je prejela preostali znesek v višini 32.699 evrov.
Če bi Nataša Pirca Musar ta denar prejela v obliki plače, bi morala državi odvesti davke in prispevke v višini okoli 25.000 evrov. Plačala pa je le 10.899 evrov davka na izplačilo dobička.
To pomeni, da ji je v žepu samo v letu 2021 ostalo dobrih 14.000 evrov, državni proračun pa je bil za toliko oškodovan. Tajkuni temu rečejo drugače: optimizacija poslovanja (z vidika njihovega žepa seveda).
Nataša Pirc Musar je rada poudarjala zakonitost svojega poslovanja, čemer lahko dvomimo ali pa tudi ne. Vsekakor takšno poslovanje ni bilo družbeno odgovorno. Če bi vsi tako delali, bi bile davčne blagajne v Sloveniji »prazne«.
Nataša Pirc Musar je pred lanskimi volitvami razkrila tudi svoje premoženje in to je storil tudi njen mož Aleš Musar.
Pirc Musarjeva naj bi imela obrega pol milijona evrov premoženja. Njen mož Aleš Musar ima pod palcem več milijonov evrov. Kako je Pirc Musarjeva, ki je kariero gradila kot novinarka, bralka poročil, nadaljevala kot informacijska pooblaščenka, končala pa kot pravnica v lastni odvetniški družbi, prišla do tolikšnega premoženja, ni pojasnjeno. Vse podatke, ki jih razkrivamo (razkrili smo jih že lani), je Pirc Musarjeva objavila na svoji spletni strani.
Finančne naložbe – 286 tisoč evrov
Na banki je Pirc Musarjeva imela 30 tisoč evrov gotovine, približno 13 tisoč evrov še v delnicah Krke. V lasti je imela tudi za skoraj četrt milijona evrov finančnih naložb, ki niso podrobneje pojasnjene. Pojasnjeno ni niti to, zakaj lastništvo delnic Krke ne spada med finančne naložbe.
Nepremičnine – 110 tisoč evrov
Pirc Musarjeva ima v lasti 75 odstotkov družinske hiše v Radomljah, kar je glede na podatke GURS vredno 110 tisoč evrov. Slednje je bilo ocenjeno na izredno nizko vrednost, pa to takrat nikogar ni zmotilo.
Podjetja – 176.500 evrov
V dveh podjetjih je Pirc Musarjeva solastnica. Ima skoraj 50 odstotkov podjetja Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, kar je bilo lani ocenjeno na 63 tisoč evrov. V lasti ima tudi 14,6 odstotka Ruske dače, d. o. o., kar naj bi bilo vredno 113.500 evrov. Hkrati je Ruska dača, kjer Pirc Musarjevi še vedno prirejajo zabave in dogodke, od države po podatkih Erarja doslej prejela 366.447 evrov, največ od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (195 tisoč evrov) in Javnega sklada RS za podjetništvo (75 tisoč evrov). Manjša izplačila potekajo tudi v letu 2023.
Vozila – deset tisoč evrov
Pirc Musarjevo javnost že nekaj let pozna kot zapriseženo motoristko. V svoji garaži ima motor znamke Kawasaki Vulcan S z letnico 2022, ki naj bi bil vreden deset tisoč evrov. Hkrati je lani v najemu imela avtomobil znamke Mercedes E 220 karavan.
Mož milijonar
Veliko več ima pod palcem mož Pirc Musarjeve Aleš Musar, ki se je v preteklosti znašel tudi v kakšni »aferi«. Finance so leta 2013 tako poročale, da je »Aleš Musar (oziroma družbe, ki jih lastniško ali upravljavsko nadzoruje) izpeljal podoben posel z delnicami S-Reala, kot ga je Bine Kordež z deležem podjetja HTC Dva, in s tem družbo HTG oškodoval za 1,2 milijona evrov«.
Premoženje Musarja je predvsem v podjetjih, točneje v nemškem podjetju Aulon GmbH (vrednost deleža Musar sam ocenjuje na dobra dva milijona evrov) in v Auratusu, d. o. o. (vrednost deleža Musar sam ocenjuje na 422 tisoč evrov).
Modrovanje kaviarsocialistke
Milijonarka Nataša Pirc Musar se je decembra proslavila tudi z izjavo:
»V prihodnosti bomo morali začeti živeti drugače, imeti manj, a bolje. Ne zagovarjam tega, da bi morali iti na slabšo kakovost življenja, ampak manj določenih dobrin.«
Janez Janša: »Žal za Natašo Pirc Musar Slovenke in Slovenci ne obstajamo«
Predsednik SDS Janez Janša je po nagovoru Nataše Pirc Musar sredi decembra v državnem zboru na omrežju X zapisal: »Žal za Natašo Pirc Musar Slovenke in Slovenci ne obstajamo, samo državljani in prebivalci države. Kljub ustavi. Zastonj leporečje o vsem in vsakomer, če ne veš, kdo si. Ali kot je dejal Boris Pahor: ‘Kdo si ti, ki želiš biti prijatelj z mano? Vljudno je, da veš, kdo si, in da se najprej predstaviš.’«
