Piše: Vida Kocjan
Dominika Švarc Pipan (SD) je propadajočo in za sodne namene nefunkcionalno stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani tik pred novim letim kupila nedvomno s soglasjem in sodelovanjem s predsednikom vlade Robertom Golobom ter z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Za okoli šest milijonov evrov preplačani nakup je bil realiziran po svobodnem načelu: Ne videno – potrjeno na vladi – kupljeno – plačano takoj – proslavljeno v novih prostorih stranke SD na Nazorjevi ulici v Ljubljani in v Dražgošah.
Tako je kratko nakup, kjer sledi več kot očitno vodijo k stranki SD, njenemu vodstvu, Gibanju Svoboda in Robertu Golobu ter Zoranu Jankoviću, na omrežju X opisal Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Pri tem je omenil tudi Klemena Žiberta in dodal: »Kdo nam kaj more, samo da ni Janša.« Za Žiberta, generalnega sekretarja stranke SD, nekateri navajajo, da naj bi bil precej vpet v ta sporni in škodljivi posel Dominike Švarc Pipan.
Subjektivna, objektivna in politična odgovornost
Ko je prišlo v javnost, da je nakup močno precenjen, se je Dominika Švarc Pipan začela izgovarjati na ljudi na ministrstvu, češ da slovenskega prava sama ne pozna. Vendar pa je pogodbo o nakupu stavbe v imenu ministrstva podpisala le ona. Poleg subjektivne odgovornosti kot ministrica nosi tudi objektivno odgovornost. Po mnenju poslanske skupine SDS pa mora Švarc Pipanova prevzeti tudi politično odgovornost. V SDS so zato napovedali vložitev interpelacije o delu in odgovornosti pravosodne ministrice, kjer bodo navedeni trdni argumenti, da ministrica ni primerna za opravljanje te funkcije in bo morala zapustiti svoj položaj.
Preplačilo šest milijonov evrov
Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje (SD), je 28. decembra 2023 podpisala pogodbo za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani v vrednosti 7.690.350 evrov. Po doslej znanih podatkih je nakup preplačan za okoli 6 milijonov evrov.
Kot skrbnica pogodbe na ministrstvu za pravosodje je navedena Sandra Škofic, edina podpisnica pogodbe pa ministrica Dominika Švarc Pipan. Vlada je nakup stavbe za potrebe pravosodja v Načrtu razvojnih programov 2023−2026 potrdila na dopisni seji 28. decembra lani. Kupnina pa je bila nakazana že dan pozneje, 29. decembra, in to brez kakršnih koli t. i. pravnih varovalk, da bo stavba res njihova.
Vsebine pogodbe
V pogodbi, ki smo jo pridobili v uredništvu, je določeno, da bo ministrstvo kot kupec plačalo kupnino najkasneje do 29. decembra 2023, po prejemu elektronskega računa, ki mu ga bo izstavil prodajalec. V pogodbi izrecno piše: »Plačilo kupnine do navedenega roka je bistvena sestavina pogodbe.« Prodajalec stavbe je bilo podjetje Stanovanjsko-poslovna rezidenca Rajski vrt, d. o. o., Koper, ki ga zastopa direktor Sebastjan Vežnaver. V pogodbi je navedeno, da je površina stavbe po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) »5.126,90 kvadratnega metra s pripadajočim zemljiščem k stavbi«. Na nepremičninah (navedene so parcelne številke) je obstajala zakonita predkupna pravica Mestne občine Ljubljana (MOL) z dne 10. julija 2023. Nato pa je mestna občina 18. decembra 2023 dala izjavo, da MOL na nepremičninah »ne uveljavlja predkupne pravice«. V pogodbi je nadalje navedeno, da stavba na Litijski »izpolnjuje minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb”, pa tudi, da »pri osnovnem pravnem položaju nepremičnin ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičninah«. Navedeno je še, da prodajalec zagotavlja, da bodo nepremičnine izročene kupcu v celoti bremen proste, kar pomeni proste vseh hipotek ter drugih stvarnih in obligacijskih pravic. Hkrati pa prodajalec ministrstvu ni z ničimer jamčil, da bo tudi res tako.
V pogodbi je tudi navedeno, da si je kupec nepremičnine tudi ogledal in je seznanjen z vsemi stvarnimi lastnostmi, ki jih imajo nepremičnine, ter se odpoveduje vsem »eventualnim zahtevkom, ki bi lahko izhajali iz stvarnih napak predmetnih nepremičnin«. Da so pogodbo na vsega štirih straneh in z devetimi členi sestavili na ministrstvu, je bilo razkrito v oddaji Tarča na TV Slovenija. Poudarjeno je bilo tudi, da je sistem potekal na način videno-kupljeno.
Sporna površina objekta
Sporna je tudi površina objekta, ki naj bi bila v resnici manjša za okoli 500 kvadratnih metrov. Dominika Švarc Pipan je zatrjevala, da so površino vpisali na podlagi cenitvenega poročila pooblaščenega cenilca. Sprva je celo trdila, da so cenitev naročili na ministrstvu, kar se je izkazalo za neresnično. Iz pridobljene pogodbe o nakupu oz. prodaji je namreč razvidno, da so upoštevali podatke iz evidenc Gursa. Švarc Pipanova je nato grozila z ovadbami zoper cenilca oz. cenilko in znova zavajala. Nemogoče je namreč, da ne bi vedela, kaj je podpisala, čeprav je v isti oddaji razkrila, da slovenskega prava ne pozna, kar pa ni nobeno opravičilo. Če ne pozna slovenskega sodnega reda (zakonov in predpisov), ne more biti ministrica za pravosodje, to je jasno še pravnemu laiku. Za Švarc Pipanovo sicer velja, da je vrinjenka v stranko SD, za ministrsko mesto pa se je z Robertom Golobom dogovorila mimo stranke in njenih organov. Po nekaterih virih jo je Golob tudi pripravljal za prevzem stranke SD, izpodrinila naj bi Tanjo Fajon. Golob pa tako ali tako z roko v roki deluje z Zoranom Jankovićem, županom mestne občine Ljubljana. Za Jankovića je v času, ko je vodil Mercator, delal tudi oče Dominike Švarc. Na območju nekdanje Jugoslavije naj bi bil vodil oz. za Mercator gradil gradbene objekte. Od tod velika ljubezen med Jankovićem in Švarčevo, poročeno Pipan, posredno pa tudi z Golobom kot nekdanjim Jankovićevim tesnim sodelavcem v Pozitivni Sloveniji.
Nakazilo v nekaj urah
Ne samo podpis pogodbe za nakup stavbe na Litijski, zelo sporno je tudi nakazilo kupnine v višini skoraj 7,7 milijona evrov naslednji dan po potrditvi nakupa na vladi in prejemu računa. Plačilni roki v javni upravi so namreč 30 dni, v nekaterih primerih celo do 60 dni. V tem primeru pa je bil to en dan. Stvari so še toliko bolj nerazumljive, ker je državni sekretar na ministrstvu Igor Šoltes, nekdanji predsednik Računskega sodišča RS, vendar ga zdaj Dominika Švarc Pipan, vključno s tranzicijski levici naklonjenimi mediji, niti ne omeni, pa naši viri navajajo, da je pri sklenitvi posla nakupa stavbe sodeloval. Šoltes je tudi edini državni sekretar in ožji sodelavec, ki je še ostal Švarc Pipanovi.
Sodelavci so jo opozarjali
Nekateri so jo že zapustili, za vsaj enega od ožjih sodelavcev iz vrst domnevno njene SD pa je dosegla razrešitev. Gre za Uroša Gojkoviča, dozdajšnjega generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje. Na predlog Švarc Pipanove in po dogovoru z Robertom Golobom ga je vlada na petkovi večerni dopisni seji razrešila s tega delovnega mesta. Po navedbah novinarja in urednika Bojana Požarja naj bi bilo šlo to »mimo stranke SD«. Kako so glasovali drugi ministri iz SD, vključno s Tanjo Fajon, ki je tudi podpredsednica vlade, za zdaj ni znano. Viri iz SD, tako Požar, pravijo, da si Dominika Švarc Pipan na takšen način rešuje svojo kožo, Golob pa dokazuje, da jo pri tem podpira.
Uroš Gojkovič, na katerega je Švarc Pipanova zvalila vso krivdo, je viden politik stranke SD. Med drugim je bil predsednik lokalnega odbora SD v Hajdini in naj bi bil kader prejšnjega generalnega sekretarja SD Dejana Levaniča. Oba sta Ptujčana. Gojkovič pri tej aferi in zamenjavi ni dajal izjav, viri iz stranke in ministrstva pa navajajo, da je Švarc Pipanovo nenehno opozarjal na nepravilnosti pri nakupu stavbe, kar se bo tudi potrdilo v primeru interpelacije, ki jo je napovedala opozicijska SDS, če bo do obravnave prišlo, če ne bo prej odstopila. Do oddaje prispevka se to kljub pričakovanjem ni zgodilo.
Išče žrtve, po možnosti kogarkoli blizu SDS
Ne samo Gojkovič, v nemilosti Švarc Pipanove naj bi bila še dva uslužbenca ministrstva za pravosodje. Kot je v navadi tudi pri Švarc Pipanovi, je njun edini »greh«, naj bi bila nekoč blizu stranke SDS in sta zdaj priročen izgovor za »grehe« ministrice. Mediji so poročali, da sta tarči ministrice tudi Simon Starček in Janja Garvas. Starček je vodja službe za nepremičnine in investicije ter varnost pravosodnih organov, Garvasova pa za finance in proračun. Kot vodji služb sta oba daleč spodaj po hierarhiji, kjer bi lahko vplivala na odločitve vodstva ministrstva in ministrico ter njenega sekretarja Igorja Šoltesa. Uroš Gojkovič je bil sicer v drugačni vlogi, vendar je po dostopnih podatkih vodstvo nenehno opozarjal, da gredo po napačni poti.
Kakšni so bili postopki?
Po dostopnih podatkih so se postopki za nakup stavbe za potrebe pravosodnih organov oziroma zaposlenih na upravnih sodiščih, ki zdaj domujejo v stavbi na Dunajski, začeli že spomladi. Rešitev ni bilo, nato pa je navedbah naših virov vodstvo ministrstva za pravosodje imelo 15. decembra sestanek z ekipo, ki so jo zadolžili za pripravo vsega potrebnega, da se izpelje nakup stavbe na Litijski 51. Vse to je bilo delano brez vednosti sodišč. Vodstvo ministrstva (ministrica in državni sekretar) je ekipi na ministrstvu zatrdilo, da je dogovorjeno z ministrstvom za finance, da bodo dobili dodaten denar, da je treba vse skupaj pohitriti in naj dajo vse od sebe, da bo posel izpeljan, saj je za hitro vladno proceduro že vse dogovorjeno.
Pri tem je bilo nenavadno tudi to, da se je mestna občina Ljubljana odpovedala predkupni pravici za stavbo v enem samem dnevu; praksa je, da takšen postopek traja vsaj en mesec. Vse kaže torej, da je vodstvo ministrstva za pravosodje oz. Dominika Švarc Pipan imela dogovor z Zoranom Jankovićem.
Naši viri dodajajo, da sta vodstvi ministrstva za pravosodje in ministrstva za finance sestankovali ves čas, vendar brez ekipe, ki je delala na projektu. Še pred sestankom z Robertom Golobom je ministrica Dominika Švarc Pipan zagotavljala celotni ekipi, da ji zaupa in jih bo zaščitila, potem pa se je na sestanku z Golobom nekaj spremenilo in odločila se je žrtvovati generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča. Kako bo z drugimi in kdo so ti, saj Švarc Pipanova včasih govori v množini, do oddaje prispevka ni bilo znano.
Bremeni jo še ena afera
Dominika Švarc Pipan si je poleg hudo spornega nakupa nove sodne stavbe nakopala še eno afero. Sporen je namreč tudi razpis za razvoj informacijskega sistema »Notar na daljavo«. Državna revizijska komisija je prvo izbiro ministrstva že razveljavila. To pa je že drugi primer, ki bi moral zadostovati za odstop ministrice.
Časnik Delo je poročal, da je ministrstvo za pravosodje naročilo za projekt Notar na daljavo oddalo skupini ponudnikov družbe Žejn s partnerjema PartIT in Zaslon Telecom. S področjem digitalizacije se na ministrstvu ukvarjajo kadri iz vrst stranke SD. Vodja službe na področju digitalizacije pravosodja je namreč Tin Kampl, politik SD, nekdanji vodja Urada za mladino in hkrati tudi ocenjevalec razpisa, s katerim je hotela odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik podeliti denar po prijateljskih in družinskih kriterijih. Pri projektu digitalizacije pa prek statusa samostojnega podjetnika sodeluje tudi Andrej Omerzel, nekdanji predsednik podmladka SD.
V Državni revizijski komisiji so pri omenjenem razpisu ugotovili, da pravosodno ministrstvo ni ustrezno vrednotilo referenc zmagovalca razpisa s ponudbo 1,2 milijona evrov. Po razveljavljenem razpisu je ministrstvo znova opravilo vrednotenje referenc zmagovalca razpisa in upoštevalo referenco, ki pri prvem vrednotenju ni bila upoštevana.
Zmagovalci so referenco pridobili na Portugalskem, in sicer pri družbi Dopneu, Alexandrino Dogenes, Unipessoal, ki je bila ustanovljena šele pred tremi leti, njihovi finančni izkazi pa ne izkazujejo, da bi referenčni posel sploh obstajal. Na pravosodnem ministrstvu referenc niso preverjali.
Delo je še poročalo, da se postavlja vprašanje, zakaj bi sploh portugalsko podjetje, ki sicer deluje v branži za recikliranje odpadkov, potrebovalo razvoj konferenčnega sistema, ki lahko hkrati gosti do 500 sočasnih klicev. Še več, posla, ki ga je navedel zmagovalec (partIT), ni mogoče potrditi niti pri samem izvajalcu del.
Še ena pritožba
Saga pa se ne konča na tej točki. Podjetje EIUS, ki se je prav tako prijavilo na razpis, je vložilo pritožbo tudi na drugo vrednotenje referenc. Prepričani so namreč, da edino njihova ponudba ustreza vsem pogojem javnega naročila. Pri tem uporabljajo pravna sredstva, ki so jim na voljo. Na ministrstvu zadeve za Delo niso želeli komentirati.
Janša: Izvedbo posla pri nakupu stavbe predlagala ministrica in ne uradniki
Janez Janša, predsednik SDS, je na omrežju X zapisal, da je Uroš Gojkovič ministrico opozarjal na tveganost posla. Pojasnil je, da je izvedbo posla predlagala ministrica in ne njeni uradniki. »Prej ali slej bo to prišlo na dan. Če ne prej, ob interpelaciji. O nakupu je povsem očitno precej več odločal Golob kot Gojkovič,« je še dodal Janša.
