Piše: Vida Kocjan
Ministrica Emilija Stojmenova Duh je za 13.000 računalnikov, ki jih očitno nihče noče in ne potrebuje ter tudi nihče ne ve, kje so, zapravila 6,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja – podobno je 6 milijonov evrov zapravila tudi Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje.
Jeseni 2023 je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh (Gibanje Svoboda) izvedla javno naročilo za 13.000 prenosnih računalnikov. Zanje je iz državnega proračuna plačala 6,5 milijona evrov, podlaga za to pa naj bi bila novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Doslej so razdelili le 39 računalnikov, kje hranijo preostale ministrica ni pripravljena povedati, domnevno zaradi varnosti. Na novinarski konferenci prejšnji teden pa je dejala, da za hrambo mesečno plačujejo 2.500 evrov. Ker se poraja tudi dvom, ali so bili plačani računalniki sploh dobavljeni, smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja ministrstvu poslali zahtevo za posredovanje pogodbe s prodajalcem.
Stojmenova Duh se zapleta
Ko so novinarji prek poizvedovanj, poslanci Slovenske demokratske stranke pa prek pisnih poslanskih vprašanj začeli raziskovati zgodbo, nad katero so od prvega trenutka močne sence dvoma o netransparentnem in nesmotrnem trošenju davkoplačevalskega denarja, se je ministrica Stojmenova Duh z vsakim odgovorom bolj zapletla. Pri vsem tem pa je najbolj pomenljiv molk predsednika vlade Roberta Goloba, ki vse do zaključka naše redakcije primera še ni komentiral. Gre za znesek, s katerim bi lahko zgradili kakšen vrtec, manjšo šolo ali dom za starejše občane.
Sprva trdila, da so računalniki namenjeni vrtcem in šolam
Oktobra 2023 so na ministrstvu za digitalno preobrazbo na vprašanje portala preiskovalno.si odgovorili, da so računalniki namenjeni opremljanju vrtcev in osnovnih šol, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa o vsem skupaj niso vedeli nič. Nekaj dni kasneje je za isti portal izjavo o nakupu računalnikov za vrtce in šole podal tudi Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo. Dejal je, da o novih računalnikih za šole in vrtce z ministrico nikoli niso govorili. Logaj je dejal: »Jaz sem danes prvič slišal za to nabavo opreme.«
Dne 20. novembra 2023 je ministrica Stojmenova Duh v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Alenke Helbl (SDS) v povezavi z nakupom računalniške opreme za šole in vrtce znova zatrdila, da bodo računalnike prejeli vrtci in šole, in sicer »skladno z zakonodajo in ugotovljenimi potrebami«, ki jim jih bo sporočilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. V zahtevi za dopolnitev odgovora pa je dodala, da ministrstvo za digitalno preobrazbo nima pravne podlage za razdeljevanje opreme vzgojno-izobraževalnim zavodom. Medtem je njen ministrski kolega Darjo Felda v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Alenke Helbl dne 27. novembra 2023 pojasnil, da so bile zadnje večje dobave računalnikov zavodom izvršene v letu 2021, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskega programa ReactEU. Felda je pojasnil, da je bilo v letu 2022 zagotovljeno omejeno število računalnikov, in sicer predvsem za obnovo zastarele opreme. Enako je bilo tudi v letu 2023.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje tako o razpisu in naročilu ni vedelo nič in je bilo v to zgodbo Emilije Stojmenove Duh »potegnjeno« po tem, ko se je afera znašla v javnosti. O tem priča tudi odgovor vlade na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca (SDS) glede nakupa računalnikov. Vlada je Liscu 12. decembra 2023 odgovorila, da je bilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naprošeno, »da preveri potrebe po tovrstni opremi na terenu«. Iz tega je razvidno, da nihče prej ni izrazil potrebe po novi računalniški opremi vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Službe eno, ministrica drugo
Medtem ko so oktobra 2023 službe ministrstva za digitalno preobrazbo pojasnjevale, da so računalniki namenjeni opremljanju vrtcev in osnovnih šol, je ministrica Stojmenova Duh zatrjevala, da bodo računalniki namenjeni otrokom s socialnega roba. Portal preiskovalno.si pa je poročal, da je pred objavo razpisa v okviru vlade obstajal dogovor, da minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pripravi prednostne skupine za prejem prenosnikov, vendar tega ni storil. Ministrica je nato v nadaljevanju v zgodbo vpletla ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
V drugi polovici novembra 2023 naj bi bilo 13 tisoč računalnikov prispelo v skladišče ministrstva za digitalno preobrazbo. Stojmenova Duh je tokrat prst uperila v ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri Mescu pa so se izgovorili na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Na skladu so za portal preiskovalno.si dejali, da za to, da naredijo seznam prejemnikov, potrebujejo pravno podlago. Ta pa je še v fazi priprave na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Pri Stojmenovi Duh torej.
V zgodbo so nato na ministrstvu za digitalno preobrazbo vključili še avgustovske poplave ter v zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 umestili člen, na podlagi katerega bi računalnike razdelili prizadetim v poplavah. Vendar se tudi tu dogajajo neverjetne stvari. Vlada je v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca priznala, da so na tej podlagi razdelili samo 39 prenosnih računalnikov. Slednje je v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec (SDS) v zvezi s pomočjo državljanom, ki so jih prizadele poplave in plazovi, potrdila tudi ministrica Emilija Stojmenova Duh in to zatrjevala tudi prejšnji teden. Vprašanja in odgovore Demokracije objavljamo posebej.
Dvomi o kakovosti računalnikov
Ob vsem tem so se pojavili tudi dvomi o primerni kakovosti kupljenih prenosnih računalnikov. Portal preiskovalno.si je namreč razkril, da gre za 13 tisoč povprečnih, če ne slabših in cenovno ugodnejših prenosnih računalnikov, neprimernih za resno delo. Procesorji so starejši, grafične kartice pa slabše.
Na podlagi navedenega v poslanski skupini SDS zahtevajo izredno sejo dveh odborov, in sicer odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Navajajo, da je zahteva za sklic skupne nujne seje več kot upravičena, saj je čas, da ministrica Stojmenova Duh neha z nasprotujočimi in zavajajočimi pojasnili ter iskanjem izgovorov glede netransparentnega in nesmotrnega nakupa.
Kupili 13 tisoč računalnikov, razdelili so jih le 39 – napovedujejo še nadaljnje nakupe
Ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh smo poslali nekaj vprašanj. V nadaljevanju objavljamo vprašanja in odgovore.
Kje so shranjeni računalniki v vrednosti 6,5 milijona evrov, ki ste jih kupili?
Računalniki so varno skladiščeni v Sloveniji. Natančnejše lokacije iz varnostnih razlogov ne moremo deliti.
Koliko računalnikov ste že razdelili in komu?
V skladu s 123. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) smo razdelili 39 prenosnih računalnikov občinam, prizadetim v poplavah, ki so zanje tudi izkazale potrebe. Gre za osem občin, in sicer so to Mestna občina Ljubljana, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Črna na Koroškem, Občina Komenda, Občina Medvode, Občina Mengeš, Občina Ravne na Koroškem in Občina Štore.
Kako komentirate dvome o primerni kakovosti kupljenih prenosnih računalnikov? S čim jamčite njihovo kakovost? Prosimo za fotokopijo strokovnega mnenja.
Kupljeni prenosniki so dovolj kakovostni tako za začetnike kot tudi za bolj izkušene uporabnike. Direktorat, ki je odgovoren za naročanje opreme za zaposlene v državni upravi, ima že dolgoletne izkušnje z naročanjem prenosnikov, primernih za vsakodnevno delo več kot 15.000 uporabnikov, in zaposlene strokovnjake, ki so usposobljeni za presojo o njihovi primernosti. Zaposleni v državni upravi uporabljajo prenosnike s starejšim procesorjem.
Opomba: Fotokopije strokovnega mnenja nismo prejeli.
Kaj vas je vodilo k nakupu 13.000 računalnikov?
Nakup računalnikov je zakonska obveza, ki je jasno določena v 23. a členu Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV).
Skladno s 23. a členom ZSDV Republika Slovenija zagotavlja pravico do izposoje računalniške opreme državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in osebam, ki jim je priznana mednarodna zaščita, ter njihovim družinskim članom, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
- Upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, upravičenci do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičenci do državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
- Otroci s posebnimi potrebami po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
- osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in invalidi I. kategorije invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do pokojnine.
- Upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od zagotovljene pokojnine iz tretjega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo).
ZSDV v 4. odstavku 23. a člena tudi določa, da se mehanizem vzpostavi pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu (JŠRIPS), in sicer do 1. januarja 2024 (16. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti), sredstva za izvajanje mehanizma pa se zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva za digitalno preobrazbo (v nadaljevanju MDP), skladno s 5. odstavkom 23. a člena ZSDV.
Skladno z zgornjimi navedbami je MDP dolžno zagotoviti sredstva za delovanje mehanizma za izposojo računalniške opreme za razdelitev opreme pa je pristojen JŠRIPS. Mehanizem je moral biti vzpostavljen do 1. 1. 2024. Navedeno pomeni, da so morale biti nabave opreme izvedene do konca leta 2023. Kljub velikim potrebam po izposoji opreme (vseh upravičencev je okoli pol milijona) smo bili zaradi omejenih sredstev primorani dobaviti samo 13.000 računalnikov. V naslednjih letih bomo skladno s finančnimi možnostmi poskušali zagotoviti dodatna sredstva.
Velika težava za vlado tudi Dominika Švarc Pipan
Težava oz. afera, ki zadnje čase pretresa vlado Roberta Goloba, tako ni zgolj Emilija Stojmenova Duh in »njeni« nevidni računalniki. Za posebno afero je poskrbela tudi Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje. Ta je dosegla, da je vlada na dopisni seji dne 28. decembra 2023 sprejela sklep o uvrstitvi nakupa stavbe za potrebe pravosodja na Litijski cesti 51 v Ljubljani v vrednosti 7,7 milijona evrov. Švarc Pipanova je v trenutku podpisala pogodbo s prodajalcem, podjetjem v lasti Sebastjana Vežnaverja, in že naslednji dan nakazala tudi kupnino, čeprav je znano, da so plačilni roki v javni upravi 30 dni od sklenjenega in potrjenega posla. Ko je to prišlo v javnost, pa se je v izgovore o svoji neodgovornosti pri tem poslu začela zapletati tudi Dominika Švarc Pipan. Izkazalo se je namreč, da je stavbo preplačala za okoli 6 milijonov evrov, ministrstvo cenitve ni naročilo, stanja niso preverili niti v evidencah Geodetske uprave RS (Gurs). Posledično je ministrstvo plačalo okoli dva tisoč kvadratnih metrov več, kot jih sicer razbita stavba obsega.
Ko so torej zdaj Dominiko Švarc Pipan zalotili s prsti v marmeladi, pa se je začela izgovarjati. Navaja, da bodo pogodbo z Vežnaverjevim podjetjem razdrli. Poznavalci pa pravijo, da bo ministrstvo oz. država denar zelo težko dobila nazaj.
Vse bolj se tudi razkrivajo ozadja in poznanstva akterjev tega koruptivnega posla, poročajo nekateri mediji. Sebastjan Vežnaver je namreč prijatelj Rajka Hrvatiča, v njegovem krogu pa so se redno zadrževale starlete, med njimi Tina Gaber. Kot je komentiral poslanec NSi Aleksander Reberšek, se Gabrova meša v vse kot mešanica začimb vegeta. »Iz ozadja ustavlja ministre, prva je seznanjena, ko kmetom jemljejo živino, uničuje slovensko kmetijstvo. Iz prispevka, ki smo ga videli, pa se zelo jasno kaže, da ni samo zaščitnica živali, ampak se tudi bori za denar, vpliv in svoje lastne interese.«
