Piše: Luka Perš (Nova24TV)
Predstavljamo vam zgodbo oporečnikov bivšega totalitarističnega režima Rudija Šeliga in Žarka Petana, v kateri se je znašel Peter Čeferin, oče Aleksandra in Roka Čeferina ter ustanovitelj Odvetniške družbe Čeferin. Kljub svoji bogati odvetniški karieri je v knjigi, Srečal sem jih, avtorja Žarka Petana opisan dogodek, kako je Čeferin kot zaposlen v Agrokombinatu KZ Grosuplje, uničil kritično in alternativno gledališko skupino Oder 57. Pisatelja Rudija Šeliga pa je po njegovih besedah pod “pritiski” ovajal Službi državne varnosti. Peter Čeferin je celo tožil Žarka Petana zaradi izrečenih besed, a je tožba zastarala.
Družina Čeferin velja za eno izmed najbolj eminentnih slovenskih pravniških družin. Oče Peter Čeferin velja za ustanovitelja najbolj znane odvetniške pisarne v Sloveniji in zagovornika nekoč najbolj razvpitih obtožencev in obsojencev. Njegova sinova sta šla ravno tako po njegovi poti in postala odvetnika ter partnerja družinske odvetniške pisarne. Aleksander Čeferin se je podal v nogomet, Rok Čeferin pa je postal ustavni sodnik. Nekako vsi trije uživajo ugled in so nedotakljivi celo takrat, ko bi mogli zazvoniti vsi zvonovi, zgodba pa razkriva, čemu vzpon kariere Petra Čeferina in družbeni status celotne družine.
Tokrat se bomo osredotočili na poglavarja družinske dinastije Čeferin. Leta 2018 je bila izdana biografija Petra Čeferina izpod peresa pisatelja Tadeja Goloba z naslovom Nespodobni odvetnik. “Spodobni odvetnik ne sme doseči oprostitve svoje stranke, če ve, da je kriva, nespodobni odvetnik pa, ne glede na to, kaj si kdo misli, s strastjo in zagrizenostjo brani svojega klienta,” je le eden izmed promocijskih citatov biografije Petra Čeferina. Na strani založbe, ki promovira Čeferinovo biografijo je tako Čeferinovo obdobje v Agrokombinatu opisano z besedno zvezo “viharna leta.”
Gledališka skupina Oder 57 je kritično predstavljala razmere v Jugoslaviji
Tokrat predstavljamo zapise znanega slovenskega oporečnika Žarka Petana, ki je zaradi kritičnih misli in nasprotovanja komunističnemu režimu moral preživeti osemnajst mesecev vojaškega zapora, od tega je bil eno leto v samici. V montiranem procesu so ga obtožili vohunstva, sovražne propagande, žalitve predsednika in vrhovnega poveljnika JLA. Na prvi obravnavi je bil obsojen na sedem let zapora, a se je kasneje pritožil in se je kazen znižala na osemnajst mesecev.
Petan je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev eksperimentalne gledališke skupine Oder 57. Prvega julija 1957 se je Oder 57, ki ga je ustanovila skupina študentov AGRFT in Filozofske fakultete, prvič predstavil javnosti z interpretacijo del sodobnih slovenskih pesnikov. Peter Božič opiše temeljne vzgibe po novem gledališču kot nezadovoljstvo mladih igralcev in režiserjev, ki so takrat vstopali v slovensko gledališki institucionalni prostor. Le ti so začeli spreminjati zastarela gledališka izrazna sredstva. V tem smislu smo se Slovenci namreč izognili kulturnemu zaostanku, saj smo te oblike razvijali sami, ne da bi si jih z zakasnitvijo sposojali pri drugih.
Leta 1964 je Petanovo eksperimentalno gledališče Oder 57 v Križankah uprizorilo predstavo Marjana Rožanca, Topla greda. Predstava je kritizirala razmere v kmetijskih zadrugah. Peter Čeferin, danes znan kot uspešen odvetnik, včasih pa kot član Bavconovega sveta za varstvo človekovih pravic pri SZDL, je takrat služboval v kmetijski zadrugi Agrokombinat Grosuplje. Po pripovedovanju Petana sta Perovšek (tedanji direktor) in Peter Čeferin sta na predstavo v Ljubljano pripeljala avtobus opitih delavcev zadruge. Ti so tam povzročili incident, in posledično dosegli prekinitev predstave. Oblast je na podlagi tega dogodka uradno prepovedala nadaljnje delovanje Odra 57. Dokončen konec skupine je povzročil objavljen članek v ljubljanskem Dnevniku dne, 4. junija 1964, z naslovom Končana predstava (namesto odgovora). Pod avtorstvo se je podpisal Delovni kolektiv, Agrokombinat, KZ Grosuplje. Petan poudarja, da je bil edini nadobudni intelektualec in nadobudni pisatelj dveh uprizorjenih dramskih igric v kolektivu študent prava Peter Čeferin. V članku je bilo zapisano sledeče: “Delavci (ki jih imenuje Vasja Predan v svoji “Prekinjeni predstavi” – kričače) so prišli in dovolj jasno povedali, da niso objekti, najmanj pa objekti nekih perspektivarskih doktrinarjev ali pa doktrinarjev nekega neživljenjskega in zlaganega odra… Vprašujemo se, kje žive ljudje, ki v letu 1964 razmišljajo o “poziciji vodenja” in o potrebi po tem, “da začno jemati vodstvo zadruge v svoje roke.”… Strinjamo se, da je naša neposredna demokracija zelo široka, vendar to ne pomeni, da se lahko nekateri s to demokracijo igrajo in jo izkoriščajo v namene, ki nam morajo biti znani.”
Na sodišču sta Lenča Ferenčak in Peter Božič potrdila, da je imel poglavar družine Čeferin osrednjo vlogo pri uničenju Odra 57
Ob tem je potrebno še omeniti pričevanji Petra Božiča in Lenče Ferenčak o omenjenem dogodku. Po besedah Božiča je Čeferina videl takrat v Križankah. Pove, da se je obnašal kot organizator. Hodil je naokrog in se dogovarjal z ostalimi delavci, ki bi po ukazu Čeferina uničili predstavo Odra 57. Božič se točno spominja, da so Čeferina spremljali trije ali štirje delavci grosupeljske kmetijske zadruge. “Čeferin ni bil ravno v treznem stanju in meni je rekel dovolj naglas: “Kdor ni z nami, je proti nam”.”
Ferenčakova je pod prisego povedala, da lahko kot očividka potrdi Petanove navedbe o aferi okrog predstave Topla greda, dramatika Marjana Rožanca. “Res je pripeljal poln avtobus pijanih in naščuvanih zadrugarjev iz Grosuplja na predstavo v Križanke.”
Ferenčakova se odlično spominja, da je sedela na eni klopci v Leninovem parku in se pogovarjala s skupino fantov. Mimo njih je prišel mladi Peter Čeferin. “Govorili smo, kako je kaj, začel se je pogovor in on sam je omenil, da je on sekretar in kot pripravnik imel nalogo pripeljati te delavce na to predstavo. To je bilo organizirano.” Zanimivo bi bilo prebrati Golobovo biografijo o viharnih letih v grosupeljski kmetijski zadrugi, saj o tem, da so bila “viharna” leta, se Peter Čeferin ni zlagal. Nanj je imel slabe spomine preganjani kulturnik v bivšem totalitarnem režimu pisatelj Rudi Šeligo.
Ovajal je oblastem
Leta 1961 sta v Kučevu vojaški rok skupaj služila Peter Čeferin in pokojni pisatelj Rudi Šeligo. Sam je imel po ukinitvi Revije 57 in po zaporu dr. Jožeta Pučnika v Ljubljani precej težav z oblastmi ter policijo. Zato ga je begalo, da se je ob njem kot sovojak znašel Peter Čeferin. Le ta je bil že takrat del slovenske komunistične elite. Že njegov oče je bil v svinčenih časih član ustavnega sodišča, kot je v pismu prijatelju Petanu opisal Šeligo.
“Tam se je marsikaj dogajalo. Zmeraj bolj sem opažal, da tisto, kar sva “ušpičila” skupaj s Čeferinom, nikoli ni ostalo skrito in brez posledic… Kakšnega pol leta po izpustu sva se v Ljubljani spet srečala. Nekaj sva pila in se pridušala čez režim v vojski. Takrat mi je Čeferin potrdil, da je v Kučevu opravljal nečedne posle v zvezi z mano, da me je načrtno provociral in ovajal. Od tedaj nisem hotel imeti nobenega stika z njim,” zapiše Šeligo v pismu Žarku Petanu.
