Piše: Gašper Blažič
V današnji tiskani izdaji Demokracije smo objavili obširen analitični članek o zadnjem dogajanju v zvezi s sodnim konstruktom Trenta, ki očitno poteka v slogu “kadija tuži, kadija sudi”.
Že pred časom smo tudi objavili na spletu članek o tem, da je ovadbo v zvezi s Trento prvi sprožil tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič, kar so nam nato potrdili tudi na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer sta zastopnika obtožnice Luka Moljk in Boštjan Valenčič torej le vmesna člena v verigi.
Policija odgovorila zelo kratko
Pred nekaj dnevi se je avtor teh vrstic obrnil tudi na oddelek za stike z javnostjo Generalne policijske uprave, saj kontaktnih podatkov Nacionalnega preiskovalnega urada ni mogoče najti na spletu. Na NPU je naslovil naslednja vprašanja:
- Ali je NPU prvo naznanilo kaznivega dejanja kakor koruptivne prodaje nekdanjega Janševega zemljišča v Trenti prejela od KPK oz. njenega tedanjega predsednika Gorana Klemenčiča?
- Kdaj je to naznanilo prišlo?
- Kdaj je NPU svojo ovadbo posredovala tožilcem?
- Ali drži, da je bila ovadba podana decembra 2013 in jo je podpisal Robert Črepinko?
- Na katerih dokaznih postavkah in zakonih temelji ta ovadba?
Zelo okleščen odgovor je danes poslal dolgoletni tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija. Glasi se takole:
NPU je pričel obravnavati omenjeno zadevo 13. 2. 2013. Naznanilo je podala KPK. Preiskavo je vseskozi usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Kazenska ovadba je bila podana 3. 12. 2013.
Skratka, na vprašanja so odgovorili le delno, čeprav je policijska preiskava v zadevi Trenta že zdavnaj končana.
Kako so reševali Jankovića
Je pa zanimiva časovnica dogajanja. Namreč, preiskava NPU se je začela samo pet dni po protestnem shodu v središču Ljubljane – potekal je na slovenski kulturni praznik, torej 8. februarja 2013. T. i. Klemenčičevo poročilo pa je bilo objavljeno kakšen mesec prej, mainstream mediji pa so ga pograbili, ker je bilo zelo priročno: z na videz enakimi vatli je namreč obravnavalo tako Janšo kot Zorana Jankovića, ki je s svojo stranko zmagal na predčasnih volitvah 2011, vendar nikoli ni postal premier, saj je bil v koalicijskih pogajanjih tako nepopustljiv, da so nad njim obupali celo njegovi botri. Spomnimo, da je negotovost glede prevzema vlade zelo odmevala na režimskem mitingu v Dražgošah, ki se ga je udeležil tudi Janković, kot govornika pa sta nastopila tedanji predsednik borcev Janez Stanovnik in predsednik republike Danilo Türk, njuna tarča je bil tedanji ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomelli zaradi kakor “vmešavanja” v slovensko notranjo politiko. Ko je še isti mesec vodenje vlade vendarle prevzel Janša, ker je takrat prišlo do sporazumne koalicije “za izhod iz krize”, je začela globoka država ropotati z vsemi topovi – marsikdo se bo spomnil kravala na slovenski kulturni praznik 2012 z gorečim kontrabasom ter razvpitim kulturnikom Igorjem Koršičem iz Koordinacijskega odbora kulture Slovenije.
Je pa po svoje pomenljivo, da je ovadba KPK šla na NPU samo nekaj dni po prej omenjenem protestnem shodu, ki ga je organiziral Zbor za republiko, Janša pa je navzoče nagovoril preko videoposnetka – istega dne so se popoldne na Kongresnem trgu zbrali tudi “spontani vstajniki” – , kar pomeni, da je šlo za maščevalno akcijo globoke države. In vse se je dogajalo bliskovito. Kazenska ovadba NPU, ki je postala osnova za sedanjo obtožnico v konstruktu Trenta, je bila podana že istega leta, 3. decembra 2013, že prej pa je preiskavo usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Vendar so primer nato prevzeli na Specializiranem državnem tožilstvu, ki se sicer ukvarja z najtežjimi primeri kaznivih dejanj.
Poročilo odpravili šele dobri dve leti kasneje
Jasno je bilo, da bo maščevanje kar dvojno: kratkoročno z namenom, da spodnesejo vlado, ki jo vodi “napačna oseba”, dolgoročno pa tako, da Janeza Janšo trajno onemogočijo in ga odrežejo od politike. Takšen projekt je bila denimo zadeva Patria. Pri rušenju vlade pa so uporabili Klemenčiča, ki je s kakor nepristranskim sporočilom sesuval Janšo in Jankovića, slednjega seveda samo kozmetično, saj se je sicer začasno umaknil z vrha Pozitivne Slovenije (a ne za dolgo), za svoje rabote pa nikoli ni odgovarjal. Namen je bil s poročilom dosežen, saj sta Gregor Virant in Karl Erjavec prestopila in podprla novo premierko Alenko Bratušek.
Vrhovno sodišče je poročilo KPK konec februarja 2015 – torej dobri dve leti po njegovi objavi – sodno odpravilo, ker se Janša o poročilu ni mogel izreči in dati nanj ugovor, s čimer so mu bile kršene človekove pravice. Vmes se je že zgodilo škandalozno sojenje v zadevi Patria ter Janšev zapor. Sodni mlini pa, kot vemo, meljejo počasi, medtem ko se v politiki vse dogaja bliskovito hitro.
Bomo pa vsekakor nekaj vprašanj naslovili tudi na ljubljansko okrožno tožilstvo, ki je takrat, leta 2013, usmerjalo preiskavo.
