Piše: T. B. (Nova24TV.si)
V tokratni oddaji Beremo je voditelj Metod Berlec spregovoril z dr. Milkom Mikolo, uglednim zgodovinarjem in strokovnjakom za komunistične zločine na Slovenskem. V pogovoru sta osvetlila temne plati povojne zgodovine Slovenije. Dr. Mikola, avtor knjig, kot sta Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945 in Neoprostljivo: Komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem, je razkril obseg in naravo komunistične represije po drugi svetovni vojni.
“Namesto svobode je mesto nacističnega totalitarnega sistema zamenjal drug totalitarni sistem, komunistični,” je dr. Milko Mikola dejal uvodoma. V pogovoru sta se z voditeljem osredotočila na prehod v komunistični totalitarizem, povojne poboje, koncentracijska taborišča, izgone prebivalstva in nasilje nad ženskami in otroki. Mikola je bil kritičen tudi do vseh poskusov poveličevanja komunistične revolucije, sedanjo vlado pa vidi kot “naslednico” vlade Borisa Kidriča.
Dr. Mikola uvodoma poudarja, da se je komunistična revolucija začela že leta 1941 in dosegla vrhunec s povojnimi poboji, zlasti domobrancev, vrnjenih s Koroške. Ta prehod je bil za Slovence tragičen, saj so se po hudih vojnih izgubah soočili z novim zatiranjem.
Začetek komunistične revolucije
Komunistična revolucija se ni začela ob koncu vojne, temveč že aprila 1941 z ustanovitvijo Protiimperialistične fronte, ki se je kasneje preoblikovala v Osvobodilno fronto. Dr. Mikola izpostavlja, da je datum 22. julij 1941, ki so ga nekoč praznovali kot dan upora, problematičen, saj je takrat Slovenec napadel Slovenca, “revolucija se je nedvomno pričela že julija, najkasneje julija, dejansko pa z ustanovitvijo Protiimperialistične fronte aprila 1941″, je pojasnil dr. Mikola, ki opozarja na zavajajočo naravo uradnih komunističnih narativov o tem datumu.
Celovit pregled komunistične represije
V knjigi Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945 Mikola podrobno dokumentira obseg komunističnih zločinov, vključno z izvensodnimi poboji, koncentracijskimi in delovnimi taborišči, nasilnimi razlastitvami in izgoni prebivalstva. Knjiga, ki je leta 2013 prejela Zoisovo priznanje, obravnava tudi preganjanje verskih skupnosti in politične procese. “Ta knjiga […] predstavlja celovit pregled vsega nasilja, najhujših oblik nasilja, ki so jih komunisti izvajali oziroma komunistični režim od konca vojne pa vse do začetka 50. let,” je poudaril dr. Mikola, ki s tem delom razkriva zamolčane plati slovenske zgodovine.
Koncentracijska taborišča in civilne žrtve
Posebno pozornost sr. Mikola posveča povojnim koncentracijskim taboriščem, kot so Teharje, Brestrnica, Studenci in Šentvid nad Ljubljano, ki so bila namenjena ne le domobrancem, temveč tudi civilistom. Dokumenti komunistične oblasti, kot je poročilo OZNE za okrožje Celje, potrjujejo, da so omenjena taborišča imenovali koncentracijska, čeprav poudarja, da se v slovenski zgodovinski sferi ta pridevnik večkrat izpusti. “Torej ta taborišča so bila koncentracijska taborišča, kjer jih je tudi [komunistična] oblast sama tako imenovala. […] Na Teharjah smo ustanovili koncentracijsko taborišče 16. maja ’45. Takrat še ni bilo domobrancev v njem zaprtih, ampak je bilo to taborišče ustanovljeno za civiliste,” je razkril dr. Mikola, kar ovrže mit, da so bila taborišča namenjena le vojaškim nasprotnikom.
Nasilje nad ženskami in otroki
V knjigi Neoprostljivo: Komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem dr. Mikola opisuje grozljive zločine, storjene nad civilisti, zlasti ženskami in otroki. Med drugim navaja primere pobojev celih družin, kot so Kolenc, Hudnik in Mavsar, ter nečloveške razmere v taboriščih, kot je Teharje, kjer so dojenčke izpostavljali soncu do smrti. “Najbolj pretresljivo je to, da so najmlajše otroke, ki še niso bili sposobni hoditi, […] naložili na voz […] in jih prepustili junijski sončni pripeki, da so v mukah umrli,” je pretreseno opisal dr. Mikola.
Odgovornost vodstva Komunistične partije
Glavno odgovornost za komunistične zločine dr. Mikola pripisuje vodstvu Komunistične partije Slovenije, zlasti Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču, ki sta usmerjala represivne ukrepe. Omembe je deležen tudi Josip Kocbek, ki je kot krščanski socialist odobraval revolucionarno nasilje, kar je v nasprotju s krščanskimi vrednotami. “Največjo odgovornost nosijo […] vodstvo Komunistične partije. […] Kidrič pa Kardelj in onadva tudi nosita največjo odgovornost za vse, kar se je dogajalo,” je poudaril dr. Mikola, ki opozarja na sistematično naravo povojne represije.
Ženske sadistke
V nadaljevanju zgodovinar razkrije tudi, da so celo nekatere ženske aktivno sodelovale pri komunističnem nasilju, kar je še posebej presenetljivo. Dr. Mikola omenja primere, kot sta Tatjana Krvava, ki se je izživljala nad zaporniki, in Zdenka Kidrič, ki je organizirala likvidacije. “Žal je bilo tako, da so se nekatere ženske, ki so se vključile v partizansko gibanje, […] izkazale kot sadistke,” je dejal dr. Mikola, ki poudarja, da so posamezne ženske, kot je 19-letna voditeljica taborišča Petriček, izvajale okrutna dejanja nad otroki.
Kritika sodobnih mitov o revoluciji
Zgodovinar dr. Mikola ostro kritizira sedanjo vlado, ki po njegovem mnenju oživlja komunistične mite, kot je poveličevanje Osvobodilne fronte ali Kidričeve vlade kot prve narodne vlade. Opozarja, da gre za diskontinuiteto z resnično narodno vlado iz leta 1918, in poudarja, da povojna vlada nosi odgovornost za množične poboje. “Sedanja vlada, ki je po moji presoji najbolj leva po letu ’92, […] se ima za svoje pozicije zahvaliti komunistični revoluciji. […] Zato ni čudno, če so zopet oživeli mite komunistične revolucije,” je zaključil dr. Mikola.
Dr. Mikola pravi, da na današnjo Vlado gleda kot na “nekakšno naslednico te prve vlade, ki jo [aktualna vlada] imenuje prva narodna vlada, ki ji je Kidrič predsedoval, ustanovljena je bila pa v Ajdovščini 5. maja leta 1945 – vendar to ni bila nobena prva narodna vlada Slovenije. Prva narodna vlada je bila ustanovljena oktobra 1918, ko je bila ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov”. Poudarja, da se je Kidričeva vlada v zgodovino zapisala v zgodovino Slovenskega naroda predvsem po tem, da je izvedla nad lastnim narodom masaker oziroma zločin.
Dr. Milko Mikola je zgodovinar, upokojeni arhivist zgodovinskega arhiva Celje, nekdanji vodja sektorja za popravo krivic in za narodno spravo pri Ministrstvu za pravosodje, vztrajen raziskovalec povojnega komunističnega nasilja na Slovenskem, avtor in urednik številnih publikacij.
Za knjigo Rdeče nasilje represija v Sloveniji po letu 1945 je leta 2013 prejel Zoisovo priznanje, najvišjo državno nagrado za dosežke na področju znanstveno raziskovalnega dela. Lani je pri založbi družina izšla njegova najnovejša knjiga Neoprostljivo: komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem.
Celotno oddajo si lahko pogledate tukaj.
Vljudno vabljeni k ogledu!
