Preiskava komunističnih morišč na slovenskih tleh se nadaljuje. Vladna komisija za reševanje problematike prikritih grobišč se že nekaj časa ukvarja s sanacijo in preiskavo morišča Pod Macesnovo gorico na Kočevskem, kjer je zakopanih najmanj 1.500 žrtev pokolov.
Morišče Pod Macesnovo gorico je pomembno zlasti zato, ker je bilo tam pobitih največ slovenskih vojnih ujetnikov, ki so bili pripeljani na Kočevsko, čeprav vsakoletna spominska slovesnost poteka na drugi lokaciji, in sicer pri breznu Pod Krenom, kjer naj bi bili pobiti predvsem ujetniki drugih narodnosti. Srh pa vzbuja predvsem dejstvo, kako so komunisti še dolgo po storjenih pokolih onečaščali posmrtne ostanke žrtev.
Jamo so minirali
Prejšnji teden je predsednik vladne komisije za grobišča dr. Jože Dežman obvestil javnost o novih dejstvih, povezanih s preiskavo komunističnih morišč. Kot je znano, je vlada dovolila načrt, da se opravi izkop kamnine, ki je nastala zaradi miniranja in sedaj ovira dostop do morišča. Na razpisu je bilo za izvajalca del izbrano podjetje Komunala Kočevje. To je do zdaj odstranilo okoli tisoč kubičnih metrov kamenja, v jami pa naj bi bilo še od dvesto do tristo kubičnih metrov materiala. Preiskava poteka pod strokovnim vodstvom tako arheologov kot tudi speleologov in gradbenih strokovnjakov. Dela koordinira tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, kriminalistično-tehnični ogled lokacije pa so opravili kriminalisti. Tako je dr. Andrej Mihevc analiziral starost smrek, za katere domnevajo, da so jih okoli brezna posadili, potem ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. »Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o času in načinu miniranja, da nas obvestijo. Prav tako nas zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji …?« je v sporočilu za javnost zapisal Dežman. Kakor koli, najprej je treba odstraniti ves kamniti material, ki je nastal zaradi miniranja, šele nato se bodo lahko lotili preiskave posmrtnih ostankov in njihovega pokopa, če bo seveda spet dovolj sredstev, a o tem spet odloča politika oziroma tisti, ki so na oblasti.
Več si lahko preberete v novi Demokraciji.