Piše: L. K. F.
V Muzeju slovenske osamosvojitve danes v okviru razstave o dr. Jožetu Pučniku se danes in jutri odvija posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Govorniki so zbrani v dvorani društva Slovenska matica.
Pozdravni nagovor je imel dr. Željko Oset, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, osrednji govor pa predsednik republike Borut Pahor.
Na okrogli mizi sodelujejo: Sin dr. Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik, filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar, o Pučnikovem profilu sta spregovorila Janez Janša in Lojze Peterle, prof. dr. Dimitrij Rupel, dr. Rosvita Pesek sta osvetlila Novo revijo in Demos, ob moderatorki Alenki Puhar pa izr. prof. dr. Aleš Maver govori o Jožetu Pučnik na mariborski klasični gimnaziji.
Jože Pučnik bi kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države moral biti bolje umeščen v slovensko kolektivno zavest, so pozvali na današnjem posvetu Jožeta Pučnika v Ljubljani. Kot je dejal predsednik Borut Pahor, se s Pučnikom po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.
11.00-12.00: Predsednik SDS Janez Janša je izpostavil: “Trajalo je tri desetletja, da smo dobili muzej slovenske osamosvojitve. Veseli me, da je eden prvih dogodkov prav simpozij o dr. Jožetu Pučniku.”
In nadaljeval: “Osamosvojitev je bila ena izmed dveh ključnih točk programa Demosa in ta je uspela, ker je Demos dobil pičlo večino v skupščini. Velika iluzija je bila, da bo ta novi čas spremenil vse in da bo zdaj šlo vse samo po sebi naprej.”
“Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope je leta 1996 natančno opozorila, kam bo šel postkomunistični svet, v primeru, da se ne razgradijo osnovne strukture totalitarnega sistema. Opozorilo je bilo pravočasno, a zamolčano. O pogajanjih obstajajo zapisniki, pričevanja in zvočni posnetki, tako da ni treba, da nekdo to interpretira iz nekih člankov iz Dnevnika. Z zadnjega pogajanja s t. i. prenovitelji je Pučnik povedal, da ti nikoli ne bodo pristali na temeljno civilizacijsko normo,” je še poudaril Janša.
Opozoril je še: “Videli smo, da ni dovolj, da se vzpostavi le nova forma, ampak da je potrebno uveljaviti tudi temeljne civilizacijske norme. Temeljna norma je, da za vse veljajo enako vatli, da je zločin zločin in da je to temelj za spravo ter sožitje.”
10.30: Vsi sogovorci so se strinjali, da je bil Pučnik vedno dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju svojega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen, ne častihlepen.
10.20: Gorazd Pučnik, sin dr. Jožeta Pučnika, je s prisotnimi na posvetu delil nekaj misli o očetu. Dejal je, da sicer ne bo tako jasen, kot je znal biti oče:
“Sodobniki so očetu Jožetu večkrat očitali naglico in pomanjkanje potrpežljivosti. Res je hitel. Vedel je, da se stvari spreminjajo počasi. Da ni čas za oklevanje, ni niti čas za strah.”
Nato je citiral nekaj očetovih misli, dejal je, da so zelo povedne: “Težav in komplikacij je na pretek. prihodnost je prebrisana. Nikoli na taka, kot si jo predstavljaš. Vedno te preseneti. Čim splošnejša je vsebina, toliko večja bo strmina. Misli široko in delaj konkretno.”
10.10: Spomenka Hribar je nastop na simpoziju izkoristila za ostro kritiko Janeza Janše in njegove vlade. Ob tem ni mogel biti tiho Pučnikov sin Gorazd, ki je užaloščen dejal, da ima občutek, da se na simpoziju govori bolj o Janši kot o Jožetu Pučniku: “Rad bi, da govorimo več o Jožetu.” Da sicer spoštuje izmenjavo drugačnih mnenj, vendar v drugačenm kontekstu, kot je ta posvet. Gospa Alenka Puhar je na grde obsodbe Hribarjeve čez Janšo in njegovo, ponejenem, avtoritartno vodenje, opozorila: “Nisem še srečala takega avtoritarnega voditelja, ki bi tako mirno poslušal in prenešal obsodbe na svoj račun.”
Na provokacijo dr. Spomenke Hribar o tem, da naj bi bil Janša tisti, ki naj bi onemogočal sestanke s tako imenovanimi prenovitelji, je predsednik Slovenske demokratske stranke odvrnil, da o neresničnosti njenih navedb ostajajo trdni dokazi.
10.05: Pahor se je poskušal spoprijeti tudi z vprašanjem Pučnikove umeščenosti v slovensko kolektivno zavest. “Lahko bi rekli, da Slovenci neradi glorificiramo posamezne politične osebnosti, zlasti ne, če ni velike ali dolge zgodovinske distance do dogodkov, ki jim je ta osebnost dajala ton. Mogoče bi kdo rekel, da za del javnosti čaščenje Pučnika ni bilo sprejemljivo zaradi njegovega disidenstva, drugi bi lahko rekli, da je imel politični značaj, ki ni vsem ustrezal,” je povedal.
Sam sicer meni, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do njega pričele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v zvezi s povojnimi poboji. “Ko je Pučnik leta 1993 prevzel vodenje preiskovalne komisije, je menil, da je to za nadaljevanje tega procesa demokratizacije, osamosvajanja in vzpostavitve demokratične države, celo osrednjega pomena,” je poudaril Pahor. Hkrati je opozoril, da je Pučnik pri delu komisije naletel na veliko težav, v javnosti pa se ga je začelo stigmatizirati.
10.00: Pahor je Pučnika označil za osrednjo osebnost slovenske politične pomladi, procesa slovenske demokratizacije. “Pučnik nikoli ni imel neke slavne politične funkcije v času pred, med in po osamosvajanju, vendar verjetno tu za nas ni nobenega dvoma, da je z svojim vizionarstvom, premočrtnostjo in odločnostjo bil osrednja figura obeh procesov politične pomladi in osamosvojitve naše države,” je dejal predsednik na posvetu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi Pučnikov sin Gorazd Pučnik, nekdanja premierja Janez Janša in Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar.
Podobno je menil tudi nekdanji premier Janša, ki je dodal, da si je Pučnik ves čas prizadeval, da bi v družbi nastal konsenz, da je zločin zločin, ne glede na to, kdo ga stori. Hkrati je Janša dejal, da takšnega konsenza v Sloveniji še ni.
Posvet poteka ob razstavi o dr. Jožetu Pučniku, enem izmed nestorjev slovenske države, ki jo je pripravil Muzej slovenske osamosvojitve. Predsednik republike je ob 25-letnici slovenske samostojnosti po dr. Pučniku poimenoval eno izmed osrednjih dvoran v Predsedniški palači, junija 2018 se je v Bruslju udeležil slovesnosti ob poimenovanju dvorane v Evropskem parlamentu po njem. Leta 2018, ob 15. obletnici smrti dr. Pučnika, je priredil slovesen sprejem v njegovo čast in trajen spomin, ki so se ga udeležili sin Gorazd Pučnik z družino, tedanji direktor Inštituta dr. Jožeta Pučnika gospod Boštjan Kolarič in akad. Janko Kos, sodelavec in sopotnik dr. Pučnika.
Program posveta 3. in 4. oktobra:
