Danes Območni odbor VSO Kamnik, Komenda prireja pogovorni večer “Obramba Slovenije 1991 in danes”, ki poteka v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Gosta večera sta Janez Janša in Aleš Hojs, medtem ko pogovor moderira novinar in namestnik urednika Demokracije Kamničan Metod Berlec.
19:00 – dvorana se še polni
19:05 – večer se je pričel s slovensko himno, recitiranjem leposlovja in pesmijo
19:20 – Po uvodnem nagovoru se je pričel pogovorni večer; zbrane je nagovoril Berlec
19:22 – Berlec je spomnil, da je Kamnik rojstno mesto Rudolfa Maistra.
19:25 – Hojs je pričel nagovor glede pomena (dobrega/slabega) govoro o nekom, s čimer se je ubadal tudi Maister. Opomnil je na klevetanje Toneta Krkoviča kot Janše ter celotne osamosvojitve.
19:27 – Podobno se je godilo z Maistrom, ki je bil med in po drugi svetovni vojni lustriran s strani partije. Tako OF ni dovolila, da bi eno partizansko enoto/brigado poimenovali po Maistru, branitelju severne meje. To pa zato, ker je bil predstavnik meščanske desnice.
19:29 – komunisti so mu “zamerili” tudi posredovanje ob poskusu vzpostavitve sovjetske republike pri nas. Šele po osamosvojitvi je bil njegov ugled rehabilitiran.
19:30 – Janša se je sprva dotaknil, kako Maistrove pesmi niso prisotne v slovenskih učbenikih. Spomnil se je, kako so leta 2000 s težavo postavili kip Rudolfa Maistra pred zgradbo obrambnega ministra, predvse zaradi pisanja v določenih medijih. Njegov lik pa so nato prevzeli tudi njegovi ideološki nasprotniki, tudi z ustanovitvijo društva, ki nosi ime po njem.
19:33 – Še v 80. letih prejšnega stoletja je stari režim nasprotoval postavitvi kipa Maistrova pred njegovo hišo v Mariboru. To pa zato ker je bil Maister simbol domoljubja in ne internacionalizma
19:35 – Taka obravnava Maistra je temna lisa v zgodovini naroda. Vseeno so ljudje sami ohranili spomin nanj, zaradi česar se je po osamosvojitvi tako razširilo zanimanje zanj.
19:37 – Spomnil je tudi, kako so potekale dogodki, ki so vodili do izgube slovenske Koroško. Tudi zaradi pobojev civilistov s strani srbske vojske.
19:40 – Grobovi vseh padlih (tako civilistov, kot brambovcev kot srbskih vojakov) so še vedno ohranjeni in vzdrževani v Avstriji; v Sloveniji vsi še vedno nimajo dostojnih grobov.
19:42 – Izpostavil je tudi, kako je bil Maister zaradi slovenske zavednosti zavržen s strani srbske oz. jugoslovanske vojske. Njegova vloga v slovenski zgodovini je tako postala tabu tema.
19:45 – Slovenska pot k osamosvojitvi se je tako pričela z bojem Maistra, a je bila nato zaustavljena s strani Beograda oz. politike.
19:47 – Berlec je nato temo pogovora prestavil na leto 1989, ko so se že javno pričeli govoriti o osamosvojiti. Takrat je Kamničan France Tomšič opomnil, da bo slovensko osamosvojitev potrebno zavarovati tudi “s puško”.
19:50 – Janša je govoril, kako je za DEMOS napisal osnutek obrambnega programa za Slovenijo, kar so nekateri vzeli za provokacijo JLA. France Bučar je bil eden redkih, ki se je strinjal, da je potrebna vojska za državo. Nihče takrat ni verjel, da se bo dejansko naredilo. Prišlo je tudi do razorožitve TO, a vseeno to ni zaustavilo osamosvojitve.
19:52 – Hojs se je dotaknil teme, kako nekateri hočejo spremeniti datum nastanka Slovenske vojske in sicer kar v leto 1968. Pri tem sodelujejo tudi nekatera veteranska združenja slovenske osamosvojitve, ter tudi zvezo borcev.
19:55 – Leta 1968 ustanovljena TO je bila še vedno podrejena jugoslovanskemu režimu in je tako ne moremo šteti za predhodnico sedanje SV. TO je tako bila namenjena podpori JLA v primeru napada sovražnika na ozemlje Jugoslavije oz. Slovenije. Samo v Sloveniji je bila TO dejansko vzpostavljena in oblikovana do operativnega statusa. To pa zahvaljujoč slovenske vlade kot lokalne skupnosti (podjetij)
19:57 – Iz stare TO so vseeno izšli številni osamosvojitelji, ki pa so skupaj s predstavniki miličnikov vzpostavili Manevrsko strukturo narodne zaščite. Šele to lahko štejemo za začetek današnje SV. Nesporno dejstvo je, da je SV nastala leta 1990 z nastopom DEMOSove vlade
19:59 – Berlec je dal iztočnico glede razorožitve TO. Janša je povedal, kako so po zaprisegi Demosove vlade dobili obvestilo o razoroževanju TO s strani JLA in slovenski pomagačev. Krkovič je v Kočevju ugotovil, da gre za razorožitev, kar je obvestil tudi Janšo. S tem se je pričela organizacija MSNZ, z namenom zavarovanja slovenske osamosvojitve.
20:02 – TO je bila razorožena, kot tudi pod dvojnim poveljstvom (tako jugoslovanskega generalštaba in slovenske vlade). Tudi zaradi tega se je pričela organizacija MSNZ. Obrambna sila je ob plebiscitu štela že okoli 20.000 pripadnikov. Tudi zaradi tega si je Demosova vlada upala izvesti plebiscit
20:05 – Opomnil je katalonski plebiscit, kjer Katalonija ni uspela tudi zaradi tega, ker ni mogla zavarovati svoje osamosvojitve. Slovenski komunisti so ustanovitvi vojske nasprotovali do konca, tudi s pomočjo glasov Zelenih v Demosu
20:07 – Obramba Slovenije je temeljila na rezervistih, Slovencih, ki so obranili državo. TO iz leta 1990 ni bila ista TO iz leta 1968; razlika je v ideološki in vsebinski usmeritvi obeh organizacij
20:10 – Berlec je pogovor potegnil na osamosvojitveno vojno. Janša je uspeh pripisal, da nevarnosti niso podcenjevali kot tudi precenjevali, ampak so se realno lotili problema. In to kljub deklaracijii za razorožitev/demilitarizacijo Slovenije
20:12 – V tem času so osamosvojitelji prikrivali svoje zmožnosti glede priprav na osamosvojitev, tudi s pomočjo Aksentijevića, ki je v Beograd nosil lažne novice (ne da bi to vedel)
20:15 – Posledično je JLA pričakovala množični beg Slovencev v Italijo in Avstrijo ob morebitni intervenciji. To podcenjevanje JLA slovenske odločnosti je bilo pomembno za slovensko osamosvojitev, saj enote JLA niso bile pripravljene na resno delovanje. Slovenski teritorialci in miličniki so skupaj zaustavili JLA tudi z nekonvencionalnem delovanjem (blokade cest, vojašnic, itd.), kar je presenetilo srbski generalštab. K osamosvojitvi so pripomogli tudi (tuji in domači) mediji, ki so poročali o uničevanju JLA
20:17 – Prvi val so zaustavili in dobili orožje iz zaplenjenih skladišč, s čimer so lahko zaustavili drugi val enot JLA iz Hrvaške. A tudi to so zaustavili.
20:19 – Slovenija je bila pripravljena še na daljšo obrambo, a to ni bilo potrebno zaradi hitrega poraza JLA. Podcenjevanje Slovenijo je privedlo do njihovega poraza. Srbski zgodovinarji o vojni pisajo kar korektno, tudi o ozadju v predsedstvu in generalštabu.
20:20 – Hojs je dopolnil še to, da so pri strateški pripravi in izvršitvi osamosvojitve pripomogle tudi blokade vojašnic (tudi z izključitvijo elektrike, vode,…). Spomnil je tudi, da se Hrvaška ni držala predosamosvojitvenega dogovora o vzajemni pomoči. Med ključna dogodka uvršča še zavzetje skladišča v Borovnici ter sestralitev dveh helikopterjev v Ljubljani in Igu.
20:25 – Berlec je pogovor prestavil v prihodnost in sicer v profesionalizacijo SV ter vstop Slovenije v zvezo NATO. Hojs je takrat bil mnenja, da je potreben vstop v Nato, a še vedno bi morali obdržati naborništvo. Ko je bil obrambni minister, so mu nekateri očitali prav ukinitev naborništva. Nekatere evropske države še vedno izvajajo naborništvo, zaradi česar je mnenja, da bi tudi Slovenija lahko nadaljevala z ne-profesionalno vojsko. Vseeno pa je sedaj potrebna temeljita sprememba vojaškega sistema, tudi z vključitvijo prostovoljcev (Nacionalna garda). Kaj se bo zgodovilo, pa bo odvisno od volitev. Nasprotno bo SV še naprej umirala, a zdaj na kratek rok.
20:27 – Janša se je ponovno dotaknil neizvedenega slovensko-hrvaškega obrambnega sodelovanja, ki ga je zavrl Tuđman.
20:33 – Glede naborništva Janša meni, da je bila odločitev za profesionalizacijo v tistem času primerna, a da se določeni deli naborništva še vedno izvajajo, pri čemer pa zakon omogoča tudi prostovoljno rezervo. Rezerva ni bila nikoli izvedena na tak način, kot je bilo načrtovano, saj bi morala vsebovati enkrat več pripadnikov kot SV. K ukinitvi naborništva so pripomogle tudi upad števila generacij kot tudi vse več odločitev za civilno služenje
20:37 – Spomnil je tudi, kako danes tisti, ki ne želijo dati denarja za SV, so v Jugoslaviji brez težav dali še več denarja za JLA. Sedanje razmere pa zahtevajo reformo vojaškega sistema.
20:40 – Tudi če se bo uvedlo naborništvo, bo potrebna še vedno večja profesionalna sestava, ki se lahko odziva na mednarodne grožnje, tudi nekonvencionalne (npr. z kibernetičnimi napadi). Prav zaradi tega je potrebna profesionalna sestava, ki lahko uporablja visokotehnološko opremo in oborožitev. Zato je potrebna neka kombinacija profesionalne in naborniške vojske, in to za oba spola.
20:42 – Oba sta se dotaknila tudi nedavne ocene SV glede negativne ocene sposobnosti delovanja med vojno. Hojs pa je izpostavil, da so se v nedavni preteklosti vojaki izkazali s svojim delovanjem (pri odpravi naravnih nesreč), navkljub birokratskim oviram (izpit za motorne žage). To je po njegovem le PR-ovska ocena Pahorja, ki je vpleten v največje politične afere (TE6, NLB, arbitraža). Potrebna je zamenjava oblasti, da bo SV dobila zadostna sredstva.
20:46 – Sogovorca sta se dotaknila tudi migrantske krize. Janša meni, da v bližni prihodnosti na srečo ni pričakovati krize iz 2015, a sedaj je večja nevarnost, ker so lahko med migranti tudi ostanki poražene IS iz Sirije in Iraka. To predstavlja eno največjih varnostnih groženj. Slovenija bi morala bolje varovati schengensko mejo, da se ne ponovi leto 2015. Oceno SV je označil za tragično, a bolj preseneča pasivnost ljudstva oz. pomanjkanje odziva. Zato je potrebna reforma, ki pa bo trajala kar nekaj časa. Zato sta potrebna 2 % BDP-ja, da se izoblikuje primerna SV.
