V dvorani Karantanija v hotelu Lev na Vošnjakovi 1 v Ljubljani se v organizaciji Zbora za republiko in v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stitung začenja javna tribuna z naslovom Evropa in z njo Slovenija na razpotju; Slovenija, evropska država.
Gosti na današnji javni tribuni Zbora za republiko v Ljubljani so:
- Holger Haibach, pozdravni nagovor v imenu fundacije Konrad Adenauer Stiftungdr,
- dr. Hans-Gert Pöttering, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta,
- dr. Milan Zver, vodja slovenske poslanske skupine v Evropskem parlamentu,
- Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke.
19.02 Javna tribuna v nabito polni dvorani Karantanija v hotelu Lev v Ljubljani se začenja z evropsko himno.
19.03 Predsednik Zbora za republiko France Cukjati: To je zadnja javna tribuna Zbora za republiko v nizu z naslovom Slovenija in Evropa na razpotju.
19.06 Holger Haibach: Vesel sem, da je danes gost te javne tribune Hans-Gert Pöttering, ki je bil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in nato tudi predsednik Evropskega parlamenta. Ob tem moram poudariti, da je Evropska unija mirovni projekt in da boljše alternative od EU ni. Evropska unija ima okoli 500 milijonov prebivalcev, zato je pomembna politično in gospodarsko tudi v svetovnem merilu. Je konkurenčna tako ZDA kot Kitajski, ki je v zadnjih letih vse bolj vplivna.
19.11 Dr. Hans-Gert Pöttering: Zelo sem vesel, da sem spet lepo sprejet v Ljubljani, tako kot sem bil pred desetletjem, ko ste vi, gospod Cukjati, vodili Državni zbor Republike Slovenije. Takrat je bil predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je uspešno vodil Evropski svet EU v prvi polovici leta 2008. Prav tako sem vesel, da tukaj vidim brata Podobnika iz SLS, vodjo slovenske delegacije v EP dr. Milana Zvera in druge.
19.17 Pöttering: Imel sem ta privilegij, da sem bil od vsega začetka, od leta 1979, član Evropskega parlamenta. Skupaj 35 let. Takrat si nisem misli, da bodo komunistične države postale del Evropske unije in da bodo živele v demokraciji, vključno s Slovenijo. V teh štirih desetletjih je bilo narejenega veliko dela, na kar smo lahko ponosni. Pri tem pa se moramo zavedati naših krščanskih korenin, na katerih temeljita naša Evropska ljudska stranka in tudi Evropska unija.
19.22 Pöttering: Moramo se zavedati pomena Evropske unije kot mirovnega projekta. V Zahodni Evropi ni bilo vojne že več kot sedem desetletjij, no, v vzhodni Evropi pa smo bili priča vojnam v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, na območju nekdanje Sovjetske zveze, v vzhodni Ukrajini pa vojna še danes poteka.
19.25 Pöttering: V zadnjih letih je velik problem Evropske unije vprašanje nezakonitih migracij. Problem je dejstvo, da na račun migrantov služijo tihotapci. V Nemčiji smo se tega zavedli šele v zadnjih letih, ko je v našo državo prišlo okoli 800.000 migrantov. Zato mora Evropska unija oblikovati skupno migracijsko, skupno varnostno, skupno vojaško in skupno zunanjo politiko.
19.29 Pöttering: Evropska unija je za partnerske odnose z vsemi državami, a ne more mirno gledati, kako se obnaša Putinova Rusija. Pazljiva mora biti tudi do kitajskih načrtov glede t. i. svilne poti iz Kitajske v Evropo. EU mora pri tem zavarovati svoje interese, tako kot tudi ZDA branijo svoje interese. ZDA se v zadnjem času v mednarodnem smislu bolj umika. To moramo sprejeti. EU mora zato sama delovati bolj odločno.
19.34 Pöttering: Zavedati se moramo naše preteklosti. Ne smemo pozabiti tudi tragičnih dogodkov, ki so se dogajali v 20. stoletju. Ne smemo pozabitii na vse tri totalitarizme, ki so Evropo popeljali v dve svetovni vojini. Imamo tri identitete. Imamo svojo domovino, imate svoje slovensko državljanstvo, s tem pa imate tudi evropsko državljastvo. In imamo svet, za katerega moramo skrbeti. Ne smemo povzdigovati samo sebe, samo svoj narod, saj to vodi v vojno. Zavzemati se moramo za sodelovanje, dobro sodelovanje med narodi, med državami Evropske unije. Le na ta način bomo živeli v miru tudi v prihodnje.
19.41 Dr. Milan Zver: Evropo povezuje v prvi vrsti kultura, ne samo gospodarsko sodelovanje. O tem govori tudi Lizbonska pogodba. Evropa temelji na krščanstvu, svobodi, enakosti, razsvetljenstvu in bratstvu. Evropa danes predstavla samo osem odstotkov svetovnega prebivalstva, zato moramo paziti, da nas ne bodo druge civilizacije ogrozile. Problem je pri tem predvsem islam, s katerim Evropejci niso kompatibilni, saj se slabo vključuje v slovensko družbo. Skratka, za nas, Slovence in Evropejce, je pomembno, da ohranimo svojo kulturo, svojo identiteto, zato se zavzemamo za močno Slovenijo v močni Evropski uniji.
19. 47 Marjan Podobnik: Jutri bo minilo trideset let od Majniške deklaracije 1989, ki je postavila jasno zahtevo, da želimo Slovenci živeti v samostojni državi slovenskega naroda. V SLS smo trden člen Evropske ljudske stranke in bomo naredili vse, da bo tako tudi ostalo. Pomembno je ob tem govoriti o evropskih vrednotah, o naših krščanskih vrednotah, na katerih je utemeljena sodobna Evropska unija. Potrebno je poudariti, da morajo ljudje, ki prihajajo k nam v Evropo, sprejeti naše evropske vrednote. Smo na prelomu, kot kaže naslov te naše tribune. Ne smemo pustiti, da EU propade. Evropa se ne sme razcepiti pri vprašanju migracij ali pri drugih vprašanjih. Ob tem sem prepičan, da mora EU dosledno varovati svoje meje in mora zaustaviti nezakonite migracije, saj so le-te nezakonite. EU je najboljše, kar se nam je lahko zgodilo. Vesel sem, da smo oblikovali skupno listo SDS-SLS za evropske volitve, saj sodelovanje prispeva k večjemu ugledu politike. Zato pozivam ljudi, da na evropskih volitvah podprejo skupno listo SDS-SLS, ki je nedvomno vredna zaupanja.
20.00 Janez Janša: Pred petnajstimi leti smo slavnostno vstopili v Evropsko unijo. To so bila zlata leta EU. V zadnjih letih pa se soočamo s krizo povezave, pri čemer se moramo zavedati, da je Evropa Evropa vrednot, na katere smo v zadnjih letih kar nekoliko pozabili. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da mi sami Slovenci, kot narod, nismo še opravili domače naloge, nismo še povsem ponotranjili evropskih vrednot.
20.05 Na predlog Janeza Janše se vrti posnetek komunistične orgije, ki smo ji bili priča pred leti v dvorani Stožice…
In je bil na njej celoten slovenski politični vrh na čelu s takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in zadnjim šefom partije Milanom Kučanom.
20.11 Janez Janša: S tem lahko vidite, da ima Slovenija veliko večje probleme kot Evropska unija. Slovenija je šla, z izjemo tistih prvih štirih let, ko smo bili mi na oblasti, nazaj. Slovenska levica je bila v tistem času previdna, se je potuhnila, v zadnjih letih pa so spet pokazali svojo pravo barvo. Dnevno lahko spremljamo podobna praznovaja, kot smo ga lahko pravkar gledali v Stožicah pred šestimi leti, ko so bili na tem komunističnem zborovanju vsi vodilni predstavniki države. Zato moramo Slovenci poskrbeti, da bodo v Sloveniji res prevladale evropske vrednote, ne pa neke vrednote preteklosti.
20.16 Janša: Pred desetletjem in pol se je zdelo vse lepo, danes je jasno, da temu ni tako. Ni potrebno Evropske unije bolj centralizirati, ampak jo ohraniti tako, kot je po Lizbonski pogodbi. EU je potrebno predvsem stabilizirati, prav tako Slovenijo. Ob tem se je potrebno zavedati, da slovenske levica ni evropska. To kaže tudi njeno ravnanje v zadnjih letih, zato je uradna Slovenija bolj usmerjena proti Moskvi kot proti Washingtonu.
20.26 Janša: Vesel sem, da smo naredili skupno listo s SDS, še bolje bi bilo, če bi se povezale vse tri desnoredinske stranke iz Slovenije, ki so članice ELS. V tem primeru bi, ker je levica med seboj razdrobljena, lahko dosegli 60 odstotkov vseh mandatov. Tako pa je, kot je, in kljub temu se moramo boriti, da bo skupna lista SDS-SLS dosegla čim boljši rezultat.
20.30 Sledijo kratki pozdravni govori kandidatov, ki kandidirajo na skupni listi SDS-SLS: Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin (je na drugi prireditvi) Alenka Forte, Franc Bogovič, Franc Kangler (je zadržan), Davorin Kopše in mlada Alja Domjan, ki je govori v imenu mladih: Tudi mladi moramo biti aktivni in skupaj prispevati k boljši sedanjosti in prihodnosti.
20.39 Cukjati: S tem zaključujem današnjo javno tribuno. Vsem se v imenu Zbora za republiko zahvaljujem. Vabljeni k še nadalnjemu druženju in pogovoru.
