V prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve na Cankarjevi 11 v Ljubljani poteka javna tribuna z naslovom »Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Kam greš, Evropa?«. Organizator tribune je Zbora za republiko v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve. Pogovor povezuje zgodovinar Jurij Pavel Emeršič
Predavatelji na tribuni Zbora za republiko so:
- dr. Andrej Umek: Gospodarsko povezovanje kot najpomembnejša vsebina EU,
- France Cukjati: Je identiteta naroda in EU zaželena, koristna ali celo nujna?,
- dr. Janez Juhant: Evropa in krščanske vrednote.
18.04 Dr. Andrej Umek: Pri Evropski uniji sta možni dve varianti. Dopolnitve in popravki. Postavlja se vprašanje, ali bo šlo v preusmeritev v federalno Evropo, ali pa se bo utopila v globaliziranem svetu.
Široko soglasje Zahodne Evrope ob koncu druge svetovne vojne, da je za njihov obstoj – obstoj evropske civilizacije – potrebno medsebojno sodelovanje. Sodelovanje po drugi svetovni vojni je bilo potrebno zaradi medsebojnega obračunavanja evropskih narodov in držav v preteklih stoletjih.
18.17 Umek: Cilj je izboljšanje delovanje EU na vseh ravneh. Potrebno je vzpostaviti boljše delovanje na vseh področjih. Obstoj EU je v korist vsem članicam.
18.19 France Cukjati: Spregovoril bom predvsem o pomenu identitete v sodobnem času. Identiteta človeka je to, po čemer enega človeka ločiš od drugega. Z vsemi svojim značilnostmi se en človek razlikuje od drugega. V sedanjem času pa je pomemebna predvsem duhovna identiteta, se pravi svetovni nazor. Kaj vse si podedoval z materinim mlekom, seveda pa tudi širše, saj skozi življenje svojo identiteto nadgrajuješ.
18.24 Cukjati: Indentitete je temelj vsega. To je kot pri hiši, ki je brez pravih temeljev, ki jo lahko vsak naliv odplakne. Brez središča, brez identitete, človek ne more živeti. Pomanjkanje identitete je problem s katerim se ukvarja tudi psihologija. Nekateri govorijo ob tem tudi o alter egu, saj posameznik sploh ne ve, kaj je.
18.27 Cukjati: Pomanjkanje identitete po psihologiji pomeni odtujenost. To lahko vpliva tudi na spolno identiteto človeka, čemur smo priča v današnjem času, ko ljudje brezglavo spreminjajo spol. Govoriti o identiteti ni sovražni govor, zanikati identiteto je sovražni govor. Tisti, ki nasprotujejo nacionalni identiteti povzročajo odtujenost od EU. Ni greh, ni napaka, če je človek ponosen na svojo nacionalno identiteto. Ljudje, ki so ponosni na svojo narodno identiteto, so ponosni tudi na Evropsko unijo, ki lahko deluje le kot zveza enakopravnih narodov.
18.33 Cukjati: Prav je, da Evropa od migrantov ne zahteva, da spremenijo svojo muslimansko vero, ni pa prav, da muslimanski migranti ne spoštujejo evropske in slovenske identite. Leva politka je preveč pozabila na nacionalno identiteto, na to opozarja tudi znani ameriški politolog Francis Fukuyama v svoji najnovejši knjigi Identiteta – Prizadevanje za človeško priznanje. Naše begunce po drugi svetovni vojni, recimo v Vetrinju, je gor držala prav njihov slovenska nacionlana identiteta in vera,ki je bila prav tako del njihove slovenske identitete.
18.39 Cukjati: Evropa je s prekomernimi migracijami iz Afrike in Azije v svojem temelju ogrožena, saj se migratni ne prilagajajo evropski identiteti. To je potrebno nujno spremeniti, če želimo, da bomo kot evropska civilizacija, s svojo evropsko, krščansko identiteto dolgoročno preživela.
18.41 Janez Juhant: Nadaljujem tam, kjer je g. Cukjati končal. Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti duhovne temelje Evrope, da bo preživela. Zavedati se namreč moramo, da je Evropa nastala na krščanskih temeljih in brez teh temeljev je Evropa izgubljena. Danes se to vprašanje zaostruje, ker se v sedanjem globalnem svetu vse vrti okoli gospdoarstva, zapostavlja pa se duhovnost.
18.45 Juhant: Sedanje dogajanje je posledica globalizcije, ki je prinesla precej pozitivnih stvari, seveda pa tudi negativne. Problem vse fundamentalizmov je pomanjkanje identitete. To je predvsem očitno pri islamu, ki se ne zna prilagoditi modernemu, globaliziranemu času.
18.48 Juhant: Vprašanje identitete se je začelo postavljati že v 19. stoletju. Levičarska gibanja je že takrat motilo nacionalno vprašanje, motila jih je vera in duhovnost. Človek pa brez duhovnosti ne more živeti, saj je duhovno bitje. Del tega pa je tudi dogovarjanje in spoštovanje identitet. Potrebna je notranja prenova človeka. Potrebno je vzrajati na naših krščanskih vrednotah, stališčih. To moramo uvaljavljati tudi v vsakdanjem življenju. Če bi politiki spoštovali drug drugega, bi stvari tudi bolje delovalo. Primer za to je tudi brexit, kjer drug drugega niso želeli poslušati.
18.55 Juhant: Mistiko in politiko je potrebno združevati tako na družinskem nivoju, kot tudi širše.
18.56 Umek: Brexit je posledica različnih dejavnikov. Starejši prebivalci, ki so navezani na nekdanji britanski imperij so glasovali z izstop iz EU, medtem, ko so mlajši glasovali za obstanek v uniji.
18.59 Umek: Komunizem je propadel, ker ni bil gospdoarsko uspešen. Kitajci zato uvajajo tržni sistem z državno planskim gospodarstvom. Tako, kot je Kitajska danes v vzponu, je bila pred desetleti tudi Japonkska, za katero se je mislilo, da bo na svetu prevladala. In se je zgodilo, da temu ni bilo tako. Sam mislim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi s Kitajsko, da ne bo uspela postati vodilna država v svetu, saj je le kopija uspešnih držav. Mislim, da bo Zahod še naprej prevladoval v svetu, saj je utemeljen na krščanstvu in razsvetljenstvu.
19.04 Juhant: Krščanstvo je vplivalo na to, da so se razmere v Evropi in svetu pozitivno razvijale.
19.07 Cukjati: Strinjam se z vami g. Emeršič, da je EU v odnosu do Kitajske preveč servilna. Problem je v tem, da Evropa, Evropska unija nima pravih državnikov, ki bi bilo pokončni ljudje. Po drugi strani pa je Evropa dala ljudem svobodo, človekove pravice in seveda tudi dolžnosti. Zato Kitajska dolgoročno ne bo zmagala, ker teg nima.
19.12 Umek: Evropa mora v odnosu do Kitajske ščititi svojo intelektualno lastnino. Na tem področju vodstvo današnje Evropske komisije ni dovolj odločno. EU mora zaščititi svojo intelektualno lastnino.
19.20 Cukjati: Identiteta naroda je vsota indentitet posameznikov. Če narod tega osrediščenja nima, je razdrobljen, je notranje sprt. Prvi element pa je njegova zgodovina, njegovo trpljenje jih povezuje. S tem, ko se del zgodovine prikriva, zamolčuje, se dela velika škoda narodu. Potrebno se je potrpežljivo zavedati tega dejstva in govoriti resnico.
19.23 Juhant: Potreben je dialog, da vsak, ki se seveda tega vprašanja zaveda, skuša prispevati k boljšemu medsebojnemu razumevanju aznotraj naroda. Potrebna je sprava znotraj naroda.
19.28 Sledijo vprašanja in mnenja občinstva. Zastavlja se tudi vprašanje, kako najti pravo razmerje med nacionalno in evropsko identiteto. A to je lahko vprašanje, na katerega bo morala odgovoriti kakšna naslednja javna tribuna.
19.33 Cukjati: Mladi žal ne poznajo dovolj krščanskih korenin Evrope. Kako naprej? Potrebno je izhajati iz krščanskih vrednot, a na nekoliko bolj moderen, sodoben način.
19.35 Umek: Evropa ima sistem vključevanja, zato je uspešna, medtem, ko imajo drugi politiko izključevanja, zato so neuspešni. Zato Kitajska dolgročno tudi ne bo prevladala v svetu.
