Piše: blagovest.si, C. R.
Pred dvema leto je umrl pravnik, publicist, nekdanji minister in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm. Objavljamo njegov nagovor, ki ga je imel še kot predsednik ustavnega sodišča 13. novembra 1998 ob prazniku Zavoda sv. Stanislava. Govor je posvečen 50-letnici razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic, v njem je dr. Šturm opozoril na sedem glavnih grehov sodobne družbe. Govor, ki je bil konec leta 1998 prvotno objavljen v tedniku Družina (29. novembra 1998) in v reviji Tretji dan, z dovoljenjem in podporo Zavoda sv. Stanislava ga objavljamo na naši spletni strani. Ravno na današnji dan pa mineva 75 let od razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic.
Letos mineva petdeset let od razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic.
Podlaga za dokončno vsebino Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo razglasili v Združenih narodih leta 1948, so bila mednarodna vedno bolj priznana načela o človekovih pravicah. V pravni znanosti po svetu in tudi v Sloveniji je bil sodoben katalog človekovih pravic poznan že dolgo pred tem. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Leonid Pitamic je razgrnil sodoben katalog človekovih pravic, ki jih priznavajo civilizirani narodi, v svoji knjigi »Država«, ki je izšla pri Družbi sv. Mohorja leta 1927. To njegovo znamenito delo je bilo splošno znano. V obliki zavezujočih mednarodnih dokumentov, ki so počasi nastajali od leta 1940 naprej, so bila ta načela navzoča že med drugi svetovno vojno in neposredno ob njenem koncu. Zlasti Američani so ves čas vojne vztrajno vgrajevali načela o spoštovanju temeljnih človekovih pravic, predvsem pravice do človekovega dostojanstva in do življenja brez strahu, v temeljne listine prihodnjega mednarodnega reda. Tako so bili postavljeni temelji za povojno ureditev svobodne demokratične družbe.
Bistveno za ureditev svobodne demokratične družbe je pojmovanje, da ima človek svojo lastno vrednost in da sta svoboda in enakost trajni vrednoti. Zato je za ustavno demokracijo nujno, da je povezana z vrednotami. Na prvo mesto postavlja človekovo dostojanstvo in njegovo duhovno, politično in gospodarsko svobodo. V tem se razlikuje od totalitarne države, ki kot izključna oblast monopolne politične elite odklanja človekovo dostojanstvo, njegove osebnostne pravice, varnost, svobodo in enakost.
Svobodna demokratična družba je ustavna ureditev, ki ob izključitvi vsakega nasilja in samovolje predstavlja družbeni red pravne države. K načelom takega reda je treba šteti zlasti: spoštovanje človekovih pravic, pravica posameznika do življenja in svobodnega razvoja osebnosti, suverenost ljudstva, delitev oblasti, odgovornost vlade in zakonitost delovanja izvršilne oblasti, neodvisnost sodišč, večstrankarski politični sistem s pravico do oblikovanja opozicije in delovanja v njej v skladu z ustavo.
Da svobodna demokratična ureditev lahko na polno zaživi, zagotavljajo pravno določena pravila ravnanja, ki so nastala v dolgem zgodovinskem razvoju, v skladu z demokratičnim izročilom evropske pravne civilizacije. Na različne načine zagotovljena politična svoboda mnenja, izražanja, oblikovanja politične volje in združevanja vodi k večstrankarskem sistemu, ki vsebuje delovanje politične opozicije. Svobodne volitve, ki si sledijo v razmeroma kratkih presledkih, zagotavljajo ljudstvu nadzor nad vladajočo politično večino. Vlada je odgovorna parlamentu. Delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast preprečuje preveliko koncentracijo oblasti na enem kraju v državi. Državljanu je zagotovljeno svobodno ravnanje s priznanjem temeljnih človekovih pravic in z zelo obsežno zaščito, ki jo zagotavljajo neodvisna sodišča. Glavna varovalka celotnega sistema je predvsem ustavno sodstvo. /…/
Nepogrešljiv za demokracijo je svoboden pretok informacij in komunikacij znotraj družbe.
Več si lahko preberete TUKAJ.
