Piše: Vida Kocjan
Z Zvonetom Černačem, ministrom, pristojnim za evropska kohezijska sredstva, in kandidatom za poslanca v njegovem volilnem okraju, ki zajema občini Postojna in Pivka, sva se pogovarjala o njegovem dosedanjem delu in načrtih v prihodnje, razkril nam je tudi nekatere bolj osebne podrobnosti. Černač: »Kot vedno doslej kandidiram tudi tokrat v okraju, kjer živim od rojstva: v občini Postojna in Pivka. Številka 12 na glasovnici. Rezultati mojega preteklega dela so v obeh občinah vidni na vsakem koraku. Čaka pa nas še veliko dela. Vedno sem delal za ljudi in tako bo tudi v prihodnje.«
Zvone Černač, univerzitetni diplomirani pravnik, je v zdajšnji vladi kot minister pristojen za evropska kohezijska sredstva. Na prihajajočih državnozborskih volitvah na listi Slovenske demokratske stranke kandidira za poslanca v občinah Postojna in Pivka, od koder tudi prihaja. Njegova poklicna in karierna pot je bogata, ima številne izkušnje.
Demokracija: Širša javnost vas pozna kot dolgoletnega poslanca Slovenske demokratske stranke in ministra. Kako pa se vidite sami? Kdo je Zvone Černač?
Černač: Mož. Oče treh otrok. Slovenec. Postojnčan. Pravnik. Avtodomar. Trenutno minister.
Demokracija: Zadnji dve leti ste kot minister pristojni za evropska kohezijska sredstva. Kako bi na kratko opisali svojo poklicno pot?
Černač: Diplomiral sem pred več kot tridesetimi leti na Pravni fakulteti v Ljubljani. Pripravništvo in moja prva služba sta bila na sindikatih. Po prvih demokratičnih volitvah sem bil povabljen k sodelovanju na lokalni ravni in postal član izvršnega sveta občine Postojna, odgovoren za področje upravnih notranjih zadev. Nadaljeval sem v gospodarstvu, na področju turizma. Nekaj let pri Postojnski jami, potem v Lipici, ki sem jo dobro leto, po statusnem preoblikovanju, tudi vodil. Delo sem nadaljeval na stanovanjskem področju, kjer sem prevzel vodenje Stanovanjskega sklada občine Postojna. Vrsto let sem bil v Postojni nepoklicni podžupan, odgovoren za področje infrastrukture. V državni zbor sem bil izvoljen štirikrat. Na zadnjih volitvah leta 2018 sem prejel dvakrat več glasov kot kandidat LMŠ. V drugi Janševi vladi sem bil kot minister pristojen za infrastrukturo in prostor.
Demokracija: Kako je videti vaš delovni dan?
Černač: Po zajtrku odložim sina pred šolo in se ustavim pri mami. Zadnji dve leti je bilo to še posebej pomembno, ker je vsak dan morala prejeti injekcijo, ki si je ni bila sposobna dati sama. Zato sem še posebej vesel, da je bil končno sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo zagotavljal celovitejšo pomoč ljudem, ki živijo sami. Potem odhod v Ljubljano, sestanki, pogovori, usklajevanja, obiski občin, podjetij, seje.
Demokracija: Vrsto let ste bili poslanec, občinski svetnik, ko je občino Postojna tri mandate vodil župan Jernej Verbič, ste bili nekaj let tudi nepoklicni podžupan, vodili ste občinski stanovanjski sklad. Kako gledate na tisto obdobje?
Černač: Veliko delo je bilo opravljeno v teh mandatih. Bili smo uspešni na številnih področjih. Tudi pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev za številne naložbe. Pri tem sem najbolj ponosen na več kot 40 milijonov evrov vreden projekt prenove celotnega vodovodnega sistema na Postojnskem in Pivškem, ki ga je vlada na mojo pobudo uvrstila v t. i. overcommitment jeseni 2012, izvaja pa se v okviru finančne perspektive 2014–2020, ki se končuje prihodnje leto.
Demokracija: Kakšen izziv je za vas predstavljalo vodenje Stanovanjskega sklada občine Postojna?
Černač: Ko mi je bilo ponujeno, da nekaj naredimo na stanovanjskem področju v Postojni in Pivki, so mi dejali, da se itak ne da storiti nič, ker baje sredstev ni niti za vzdrževanje stanovanj. Dokazali smo, da se da. V mojem mandatu so bili zgrajeni ali prenovljeni številni stanovanjski objekti. Ko sva zadnjič z enim od takratnih sodelavcev govorila o tem obdobju, mi je dejal: »Zvone, a ti veš, da so bila zadnja občinska najemna neprofitna stanovanja v Postojni zgrajena, ko si ti vodil Stanovanjski sklad. In po tistem obdobju niti eno več.« Priznam, da sem se zamislil nad tem.
Demokracija: Zadnji dve leti ste kot minister pristojni za evropska sredstva, za evropsko kohezijsko politiko in razvoj. Kaj štejete v tem času kot svoj največji uspeh?
Černač: V dveh letih Šarčeve vlade ni minil mesec, da se parlament ne bi ukvarjal s slabo porabo sredstev iz evropskih skladov. Zaradi težav z delovanjem informacijskega sistema nam je grozila celo zamrznitev črpanja sredstev. Ste zadnji dve leti slišali kaj o tem? Izvajanje evropske kohezijske politike se je kot problematična agenda umaknilo iz parlamentarnih razprav. Zakaj? Najprej smo sprostili zastoj pri črpanju teh sredstev, ki smo mu bili priča pod Šarčevo vlado, na drugi strani pa okrepili aktivnosti za hitrejše in učinkovito investiranje teh sredstev v projekte po Sloveniji.
Demokracija: Koliko evropskih sredstev je bilo v tej finančni perspektivi investiranih, kakšna je bila dinamika in koliko jih ima Slovenija v naslednjih letih še na voljo (vključno z dodatnimi sredstvi, pridobljenimi poleti 2020)?
Černač: Ob prevzemu mandata pred dvema letoma je bilo investiranih 36 odstotkov razpoložljivih sredstev, danes se bližamo 80 odstotkom. Po dolgih letih smo pri tem nad povprečjem Evropske unije. Slovenija bo do konca prihodnjega leta investirala vsa razpoložljiva sredstva. Celo več. Za uspešno dokončanje vseh v zadnjih dveh letih začetih projektov bo treba dodaten delež zagotoviti iz drugih virov, predvsem iz državnega proračuna. Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju Evropskega sveta med 17. in 21. julijem 2020 dosegel za Slovenijo zgodovinski obseg sredstev iz evropskih skladov. Skupaj s še neporabljenimi sredstvi sedanje finančne perspektive gre za sredstva, ki presegajo 10 milijard evrov.
Demokracija: Načrt za okrevanje in odpornost: kakšne aktivnosti potekajo na tem področju, kako je z načrtovanimi vlaganji v zdravstvo?
Černač: Načrt je Evropska komisija potrdila prvega julija lani, prvi dan našega predsedovanja Svetu EU. Pripoznan in tudi ocenjen je bil kot eden boljših načrtov. Naložbe se izvajajo z zastavljeno dinamiko, enako spremembe oz. reforme. V lanskem letu je bilo prek 100 milijonov evrov vloženih v posodobitev železniške infrastrukture, konec leta so bili objavljeni razpisi za manjše vodovodne in kanalizacijske sisteme. Načrt izvajajo ministrstva v obsegu svojih pristojnosti. Na področju zdravstva so največje naložbe predvidene v Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljan in graditev obeh infekcijskih klinik: v Mariboru in Ljubljani. Poleg teh sredstev sta področji zdravstva in oskrbe starejših izdatno podprti tudi iz mehanizma REACT EU, kjer pristojni minister dnevno polaga temeljne kamne in podpisuje pogodbe za graditev domov za starejše po Sloveniji. V zdravstvu bodo s temi sredstvi pridobljene nove kapacitete negovalnih bolnišnic v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu in številne druge naložbe v prenove obstoječih kapacitet (Soča, šempetrska bolnišnica …), največja pa je celovita prenova UKC Ljubljana, ki se začenja v teh dneh in bo omogočala ustrezen standard za bolnike in osebje.
Demokracija: Kako pa ocenjujete delo vlade v tem dveletnem mandatu, so bile uresničene vse zaveze iz koalicijskega sporazuma?
Černač: V teh dveh letih je bilo opravljeno veliko delo. Več, kot je bilo v načrtu ob prevzemu mandata. Vlada se je ustrezno odzvala tudi na krizne razmere in prek desetih PKP zakonov pomagala ljudem in podjetjem, gospodarstvu. Slovenija je lani dosegla najvišjo gospodarsko rast v okviru EU in nizko brezposelnost. To je dobra podlaga tudi za naprej, še posebej če upoštevamo nove krizne razmere. Vlada se je učinkovito odzvala tudi na energetsko krizo in z njo povezano draginjo. Položnice za elektriko so prepolovljene. Novela zakona o dohodnini, ki je bila zaradi blokade Levice in koalicije KUL sprejeta šele pred kratkim, pomeni postopen dvig plač v štirih letih za vse. Ljudem bo po dokončni uveljavitvi zakona na letni ravni ostala v žepu ena plača več.
Demokracija: Kateri dosežki so najpomembnejši za državo in državljane?
Černač: Vse ukrepe smo sprejemali v dobro ljudi in za ljudi. Tudi pri evropskih sredstvih, kajti četudi gre za nepovratna sredstva, se moramo zavedati, da gre za sredstva, ki prihajajo od ljudi in podjetij z davki in drugimi prispevki. Zato se morajo k njim tudi vrniti. Na različne načine. Prek nove in prenovljene infrastrukture: zdravstvene, domske, šolske, komunalne, gospodarske in druge ter prek novih storitev za ljudi. Tako smo delali celoten mandat, tako bomo delali tudi v prihodnje.
Demokracija: Volitve. Smo v predvolilnem času in znova priča t. i. novim obrazom; nekateri pravijo, da je reciklaža v tem času moderna. Kaj pa vi menite o tem?
Černač: Če imate v mislih Roberta Goloba, ne gre za nov obraz. Sam je to priznal. Kader nekdanje LDS, potem podpredsednik Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ki je ob razkolu z Alenko Bratušek podprl slednjo, rekoč, da Janković ni kralj, pač pa kraljica, ki jo je občasno pač treba žrtvovati. V politiki ne gre za nove ali stare obraze. V politiki so pomembni pravi obrazi. Slovenska demokratska stranka je skozi 33-letno obdobje dokazala, da predstavlja pravi obraz v politiki. Vedno ko smo vodili vlado, je bila Slovenija uspešna in cenjena ter spoštovana v mednarodnem okolju. Verjamem, da bodo ljudje to prepoznali tudi na teh volitvah.
Demokracija: V KUL z Golobom vred napovedujejo znižanje neto plač, vračilo dodatkov ipd. Kam to vodi?
Černač: Najprej sem mislil, da se hecajo. Potem sem spoznal, da mislijo resno. Koalicija KUL je tudi glasovala proti zakonu, ki postopno dviguje plače vsem zaposlenim. Po dokončni uveljavitvi bo ostalo ljudem v žepu od 640 do 1.320 evrov in več na letni ravni. Oni bi torej ljudem vzeli eno plačo. Verjamem, da je za Goloba to drobiž, za večino zaposlenih pa to ni drobiž.
Demokracija: Tudi na prihajajočih volitvah kandidirate za poslanca. Kateri je vaš volilni okraj in kakšne so vaše temeljne zaveze volivcem in volivkam?
Černač: Kot vedno doslej kandidiram tudi tokrat v okraju, kjer živim od rojstva: v občini Postojna in Pivka. Številka 12 na glasovnici. Rezultati mojega preteklega dela so v obeh občinah vidni na vsakem koraku. Čaka pa nas še veliko dela. Vedno sem delal za ljudi in tako bo tudi v prihodnje.
Demokracija: Če bi vaše delovanje povzeli v enem stavku, v eni misli, katera misel bi to bila?
Černač: Ustanovitelja skavtskega gibanja Bi-Pi-ja, Roberta Baden-Powlla*, ki pravi: »Glej daleč, in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje.«*
