Piše: Petra Janša
O vladnem predlogu obvezne božičnice, lokalnih odzivih glede tako imenovanih reform Golobove vlade, romski problematiki pa tudi o čiščenju »janšistov« in pozivom k smrti, o splošni oceni Golobove vlade, o končnih ugotovitvah tako imenovane preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, kratkem stiku med Sodnim svetom in predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem, reformi sodniške zakonodaje in o tem, zakaj je potrebna koalicija z volivci in kdo stoji za političnim manevrom Prebiličeve stranke Prerod, smo se pogovarjali s poslancem SDS Zoranom Mojškercem.
Zoran Mojškerc, rojen 31. 1. 1978, je po izobrazbi diplomirani pravnik, poročen in oče štirih otrok, na volitvah 2022 pa je izvoljen za poslanca v državni zbor iz okraja Logatec. Že v mladosti, v času osamosvojitve, se je začel zanimati za politiko. Leta 2002 je tako postal član Slovenske demokratske stranke. Z aktivnim delovanjem je začel zelo kmalu in leta 2003 je sprejel funkcijo vodje kabineta, kar je ekvivalent današnji funkciji generalnega sekretarja SDM. V podmladku aktivno deluje do leta 2009, ko mu poteče status mladinca, od takrat pa aktivno deluje v Občinskem odboru SDS Logatec, od leta 2019 tudi kot njegov predsednik. Od leta 2010 opravlja funkcijo občinskega svetnika v občini Logatec. Tudi na športnem področju mu ne manjka izzivov, saj je od leta 2019 član izvršnega odbora Športne zveze Logatec, od leta 2023 pa predsednik Kegljaške zveze Slovenije.
Gospod Mojškerc, prav v času tega pogovora je Golobova vlada predlagala obvezno božičnico v višini 639 evrov. Kaj pravite na to?
Prva misel, ki se mi porodi, je, da so blizu volitve. Situacija je tudi malce shizofrena. Gre namreč za predsednika vlade, ki je pred prejšnjimi volitvami govoril, da bo povišal davke, ker drugače ljudje ta denar zapravijo za neumnosti, in potem to tudi res naredil. Ko so ljudje začeli to čutiti v svojih denarnicah in so posledično vedno bolj nezadovoljni, zdaj vladajoči iščejo neke ad hoc nesistemske rešitve, da bi to nezadovoljstvo vsaj deloma ublažili. Vendar pa mislim, da bodo s tem naredili sami sebi še več problemov.
Glede na to, da ste dejavni tudi na lokalni ravni, verjetno dobivate odzive tamkajšnjih podjetnikov na te in podobne ideje Golobove vlade …
Večina odzivov kaže, da božičnice v začetku leta nihče ni imel načrtovane v svojih poslovnih načrtih, tako da bo za nekatera podjetja izplačilo kar problem. Po drugi strani pa podjetniki ugotavljajo, da božičnica sploh ne bi bila potrebna, če bi ohranili v veljavi dohodninsko reformo prejšnje vlade, po kateri bi delavcem ostalo precej več kot pa bodo dobili sedaj z božičnico. Mi absolutno podpiramo božičnico, čim višjo in neobdavčeno. A tam, kjer si podjetje to lahko privošči in se s tem populističnim ukrepom ne ogrožajo delovna mesta.
Nedavno ste se s poslansko skupino odpravili na obisk Pomurja. Kaj pa so vam povedali tamkajšnji prebivalci?
Najprej smo se ustavili pri županih, ki so prav tako izrazili skrb v zvezi z izplačilom božičnice, saj je v svojih občinskih proračunih nihče ni predvidel, posledično pa bodo morali dvigovati cene vrtcev in drugih storitev. Drugače pa večina pravi, da še ene take vlade naša država ne bo preživela.
Verjetno ste se lahko prepričali, da so Romi tam veliko bolj vključeni v lokalno skupnost kot na Dolenjskem. Kako je to mogoče?
Sicer drži, da ni takih izgredov, kot so na Dolenjskem, pa vendar ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Težava je, da je po prepričanju romskih prebivalcev pripadnikom njihove skupnosti na Dolenjskem dovoljeno več, kot pa njim, in če se bodo problemi na Dolenjskem nadaljevali, zgledi pa vlečejo, se lahko zgodi, da se bodo težave preselile tudi v ta del Slovenije, kjer jih za zdaj ni. Treba pa je upoštevati to, da se je v Prekmurju ta tematika začela reševati že pred časom, mislim, da začetki segajo v 70. leta.
Spomladi, če ne prej, bodo državnozborske volitve. Kako na splošno ocenjujete mandat Golobove vlade? Po čem si ga boste najbolj zapomnili?
Aktualni mandat je bil zaznamovan z večino v državnem zboru, ki je − vsaj na začetku − pri ljudeh zbujala vtis, da se bodo stvari obrnile na bolje. Samo spomnimo se obljub o 30 dneh do specialista, spoštovanju pravne države in podobno. Pa se je kaj kmalu izkazalo, da so bile to le besede in vaba za volivce, po štirih letih pa je od teh visokoletečih besed ostalo le bore malo. Prej obratno. Kaos v zdravstvu, policiji, gospodarstvu … Prav tako so nam obljubljali povezovanje z jedrno Evropo, v bistvu pa nas v tej jedrni Evropi kot države nihče ne jemlje resno. In da bi pobegnili pred realnostjo doma, nas vladajoča politika preusmerja na zunanje probleme, kot je Palestina, od koder prihajajo zavajajoče informacije, kaj se tam v resnici dogaja, spore iščejo s sosedami Italijo in Avstrijo, v državni zbor pa vlagajo zakone, s katerimi povečujejo birokracijo, do vedno novih davščin sploh ne omenjam. Po povprečni neto plači smo le še malenkost pred sosednjo Hrvaško, kupna moč prebivalstva pa pada. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti iskanja in preganjanja razrednih sovražnikov doma. Ta čas vladajočim takega sovražnika predstavlja opozicija, zaradi česar si potem izmišljujejo različne preiskovalne komisije, neutemeljene ovadbe in podobno.
Iskanje in preganjanje t. i. janšistov je sicer že samo po sebi nesprejemljivo, a se bo to do volitev verjetno stopnjevalo. Kaj menite?
No, saj tako »preganjanje« ni nič novega. Če se spomnite, je tudi Pahorjeva vlada ob nastopu leta 2008 izdelovala sezname ljudi, ki so bili zaposleni med našo prvo vlado. Je pa res, da je tokrat očitno predsednik vlade Golob mislil resno, in ker notranja ministrica nekaterih želja ni hotela uresničiti, je morala svoj položaj zapustiti. Pa pri vsem skupaj niti nekdanja ministrica ni nedolžna, saj je v to privolila. Težava je nastala, ko v policiji ni bilo dovolj »janšistov« in bi morali začeti lomastiti v bistvu po svojih. Predsednik vlade je vse skupaj tudi priznal v noči dolgih nožev v lastni stranki, mislim, da enkrat v oktobru 2023, ko je »počistil« tudi svojo notranjo »opozicijo«, če lahko temu tako rečemo. Nekaj so jih izključili, nekaj degradirali, drugi pa so postali še bolj preplašeni in poslušno ubogajo. Problem je nastal, ko je nekdanja ministrica zadeve objavila na seji preiskovalne komisije in predsednika vlade neposredno obtožila političnih pritiskov. Obtožbe je dodatno podkrepil še nekdanji direktor policije. Zanimivo pri vsem skupaj pa je dejstvo, da je bila ta preiskovalna komisija ustanovljena z namenom, da bi preiskovala opozicijo, pa se jim je zadeva potem sfižila. Si predstavljate, kakšen vik in krik bi mediji zagnali, če bi se nekaj podobnega zgodilo za časa prejšnje vlade?
Kot pravnika vas sprašujem, kaj se bo po vašem mnenju zgodilo z zahtevo za sodno preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba v zadevi Bobnar?
No, to je predvsem odvisno od tega, kako bodo centri moči, ki upravljajo z državo iz ozadja, ocenili celotno situacijo. Zadeva tukaj je jasna. Imamo pričanje nekdanje ministrice, izjave predsednika vlade v neposrednih prenosih na televiziji. Dokazi so vsi na dlani in ne vem, kakšne dodatne dokaze bi lahko še našli v sodni preiskavi. Razen če z manevri ne pritiskajo na predsednika vlade, da bi bil malo bolj poslušen, vendar menim, da ne bo tako, ker je zelo samosvoj.
Kaj pa nam lahko poveste o končnih ugotovitvah t. i. preiskovalne komisije (glede na to, da ste njen član) o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar, d. o. o., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v DZ RS leta 2022?
Saj ta komisija sploh ne deluje. Kako pa naj bi, če jo vodi poslanec Gibanja Svoboda. V naši poslanski skupini smo v začetku delovanja komisije predlagali določene dokazne predloge, ki bi morali biti izvedeni, pa za to ni volje oziroma so bili protipravno neizvedeni. Saj smo v bistvu navajeni, da si v Svobodi pravila zase razlagajo tako, za nas pa drugače. Zato naša poslanska skupina seje te komisije obstruira.
Ste tudi član parlamentarnega odbora za pravosodje. Kako vidite kratek stik, če se laično izrazim, med Sodnim svetom in predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem v zvezi s sklepom o prenehanju njegove funkcije zaradi dosežene zgornje starostne meje za upokojitev?
Mislim, da gre tukaj predvsem za preventivno ravnanje Sodnega sveta, ki je posledica amandmajev, ki so bili vloženi k sodni zakonodaji, kjer bi se tak privilegij nanašal samo na predsednika vrhovnega sodišča. S prenovo sodne zakonodaje je tako ali tako sama zmeda. Če ste spremljali sejo odbora za pravosodje, ki je trajala 3 dni, ste lahko videli, da smo ves čas dobivali neke amandmaje, pa jih je bilo že tako veliko pred samim začetkom seje. In potem je predsednica odbora, mislim, da drugi dan seje ob 21. uri, privlekla na dan ta amandma za predsednika vrhovnega sodišča in stvari postavila na glavo.
Mimogrede, tudi odvetniška zbornica poziva vladajoče k vnovičnemu premisleku o reformi pravosodne zakonodaje. Kaj pa bi bila po vašem mnenju prava reforma pravosodja?
Od prvotnega predloga je ostalo bore malo, ker je bil spričo vseh pomislekov Zakonodajnopravne službe DZ pa Sodnega sveta in drugih deležnikov že dodobra spremenjen. Zdajšnja predlagana ureditev teži k temu, da bi se sodstvo še bolj zaprlo samo vase, saj se nekatere pristojnosti parlamenta prenašajo na Sodni svet, nekatere s Sodnega sveta na predsednike sodišč in tako naprej. Pa tudi sami predstavniki sodstva priznavajo, da imamo probleme z zaupanjem v sodno vejo oblasti. Vendar teh težav ne more rešiti še večja samoreprodukcija sodstva, kjer sodniki določajo, kdo bo stopil v njihove vrste. Prav obratno, treba je povečati vpogled javnosti v delovanje sodstva in seveda določiti tudi odgovornost za napake. Ali se mogoče spomnite kakšnega primera, pri katerem bi bil uveden kak disciplinski postopek zoper sodnika zaradi napak v sojenju? Jaz se ga ne.
Je tudi za to potrebna koalicija z volivci, kot jo napovedujete v SDS?
Seveda. Med volivci, s katerimi se pogovarjam, prevladuje mnenje, da bo v naslednjem mandatu potrebna vlada z močno podporo med ljudmi, če se bo želela lotiti urejanja vseh stranpoti, na katere je zašla naša država v zadnjih treh letih. In reforma pravosodja je zagotovo ena od njih. Dostikrat nam očitajo, da sodstvo zmerjamo s krivosodjem in podobno. Samo poglejte. Če se v nekaterih primerih postopki za banalne zadeve vlečejo do zastaranja zato, da ne pride do pravnomočne oprostitve, tu mislim primer Trenta, se pri drugih zgubijo dokazi ali pa se določen dokaz prepozno vloži, in tako naprej. In dogaja se po točno določenem profilu: če si nasprotnik Janeza Janše, se ti nič ne zgodi, če je obratno, pa mukoma dokazuješ svojo nedolžnost, čeprav je vidna od daleč. Mediji pa vmes polivajo gnojnico in ljudi se prime na način, češ da nekaj pa že mora biti res. In tega je preprosto preveč.
Za konec pogovora še to, kdo po vašem mnenju stoji za političnim manevrom Prebiličeve stranke Prerod?
Če spremljate dogajanje okoli gospoda Prebiliča na daljše časovno obdobje − recimo od pomladi −, lahko pridete do zanimivih ugotovitev. Mislim, da je bilo meseca maja, ko smo g. Prebiliča lahko 14 dni spremljali praktično vsak dan na enem od medijev. Potem pa je prišlo do zatišja približno do sredine poletja, ko je g. Prebilič sporočil svojo odločitev, da bo ustanovil stranko. Nekaj novic in zadeva je spet stala. Do kongresa Gibanja Svoboda in nadaljnjih nastopov predsednika vlade, ko je začel tveziti neumnosti. Prva je bila tista o superračunalniku, ki ga čaka ves svet in nam ga bodo zavidali tudi v vesolju. Odločbe za dolgotrajno oskrbo pa pišemo na roko. Pa božičnica, za »naš« javni sektor. Tega je še več. In po tednu tega plesa neumnih izjav, ko nekomu postane jasno, da ljudje tega ne bodo spregledali, udari kot strela z jasnega: sodna preiskava, KPK in nekatere druge afere in začne se medijsko prelivanje glasov h g. Prebiliču. Ko dolgo spremljaš zadeve, vidiš, da to ne more biti naključje. Tako da po mojem mnenju za projektom stranke Prerod stojijo akterji tranzicijskega močvirja, ki se napaja iz proračunskih projektov, za katere plačujemo nenormalno visoke cene.
