Piše: Petra Janša
O nedavno sprejetih resolucijah na Council meetingu YEPP v Stockholmu, kakšne posledice bodo te resolucije imele za Slovenijo, o naraščanju zanimanja mladih za politično dogajanje, o mladinski problematiki in njegovem končanem študiju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani smo se pogovarjali z Žigom Ciglaričem, mednarodnim sekretarjem SDM in podpredsednikom organizacije podmladka EPP.
Žiga Ciglarič je star 25 let in magister prava. Ta čas je zaposlen v državnem zboru kot strokovni sodelavec v poslanski skupini. Magistriral je na temo pravne zaščite otrok v nasilnih družinah. Je podpredsednik podmladka Evropske ljudske stranke (YEPP), mednarodni sekretar Slovenske demokratske mladine, član izvršilnega odbora SDM in že drugi mandat podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za mednarodno sodelovanje. Z 22 leti je postal eden najmlajših izvoljenih svetnikov v občini Kidričevo, istega leta je bil mladinski delegat republike Slovenije pri Organizaciji Združenih narodov. V prostem času je tamburaš in folklorist, hkrati pa že tri leta predsednik Prosvetnega društva Cirkovce. Kot mladinski delegat pri OZN je tako nagovoril OZN na temo ohranjanja nesnovne kulturne dediščine, za kar se zavzema tudi sedaj.
Gospod Ciglarič, naj pogovor začneva z dejstvom, da je delegacija Slovenske demokratske mladine (SDM) na Council meetingu YEPP v Stockholmu dosegla sprejetje štirih lastnih resolucij. Za kakšne resolucije gre?
Na začetku bi izpostavil, da gre za enega največjih mednarodnih dosežkov Slovenske demokratske mladine. Na Council meetingu YEPP, podmladka Evropske ljudske stranke, smo bili avtorji štirih resolucij in soavtorji še štirih, skupaj pa smo bili vključeni v kar 80 odstotkov vseh sprejetih resolucij. Ena najpomembnejših je bila resolucija, ki smo jo vložili v sodelovanju s kolegi iz Hrvaške in Italije na temo obsodbe in preprečevanja levega političnega nasilja. V resoluciji smo izpostavili, da obsojamo vse politično nasilje, vendar je levo politično nasilje, ki je pogosto hujše od desnega, večkrat označeno kot »aktivizem« in »boj za pravice malega človeka«. To je nadaljevanje naše resolucije o obsodbi vseh totalitarnih režimov, ki smo jo predlagali že v začetku leta v Maroku. Druga resolucija se je nanašala na obsodbo ruskih napadov na ukrajinsko energetiko, tretja na zaščito vode, četrta pa je opozarjala na ciprsko vprašanje, ko več kot 51 let ostaja delno nezakonito okupiran otok, vendar se na tem področju nič ne premakne. Prav tako je bilo pomembno, da smo pri vseh resolucijah podrli rekord v številu sopodpisnikov – že pred vložitvijo resolucij jih je bilo več kot 50 odstotkov vseh organizacij članic YEPP.
Za naše bralce osvetlite, kaj sploh pomenijo omenjena srečanja mladih Council meeting YEPP?
YEPP je podmladek Evropske ljudske stranke (EPP), ki igra vodilno vlogo pri oblikovanju politike o mladih v Evropski ljudski stranki. Sestavlja ga več kot 50 podmladkov iz vse Evrope, letno pa se vsaj štirikrat srečujemo na Council meetingih, ki so podobni svetom stranke. Council meetingi so razdeljeni na dva dela – izobraževalni del, kjer se delegati udeležimo delavnic in okroglih miz o aktualnih temah, ter politični del, kjer sprejemamo zavezujoče dokumente, ki določajo delovanje podmladka v naslednjem obdobju. Takšni dogodki so pomembna izkušnja, saj omogočajo srečanja z visokimi politiki (v Stockholmu smo spoznali premierja in nekdanjega premierja Švedske in ustanovitelja YEPP) in spoznavanje podobno mislečih ljudi iz različnih držav, kar je tudi izjemna priložnost za mreženje.
Če se ne motim, ste bili nedavno kot mednarodni sekretar SDM izvoljeni za podpredsednika organizacije podmladka EPP.
Res je. V začetku junija sem bil izvoljen za podpredsednika YEPP z izjemno podporo – kar 93 odstotkov glasov.
Kaj zdaj od vas zahteva ta funkcija?
To je veliko priznanje za SDM, saj sem šele peti Slovenec v izvršilnem telesu YEPP in drugi iz SDM. Moje naloge vključujejo tri področja: članstvo, kjer skrbim za postopek sprejema novih in angažiranje že obstoječih članic, Evropski mladinski forum in ustvarjanje nove Leader’s platform YEPP, ki bo povezala izvoljene člane v nacionalnih parlamentih ter župane, podžupane in občinske svetnike.
Vrniva na začetek pogovora; v Stockholmu ste sopodpisali še dodatne štiri resolucije. Katere?
Poleg lastnih resolucij smo sopodpisali še resolucijo na temo reševanja stanovanjske krize, ki so jo vložili naši slovaški kolegi, ter resolucijo na temo demografije, ki jo je vložila Mlada Slovenija, podmladek NSi. Prav tako smo podprli resolucijo o utrjevanju načela subsidiarnosti v EU, ki so jo pripravili gostitelji iz Švedske. Ta resolucija poziva EU, da ne posega v pristojnosti držav članic. Zadnja resolucija, ki smo jo podprli, pa se je nanašala na spodbujanje jedrske energije. Poleg tega smo v Podgorici na skupščini Evropskih demokratičnih študentov sprejeli našo resolucijo na temo zaščite žensk v študentskih kampusih in domovih.
Kakšne posledice bodo te resolucije imele za Slovenijo?
Te resolucije so postale del uradnega stališča podmladka EPP. Z drugimi besedami, ko se sprejemajo zakoni ali ko se navajajo uradna stališča podmladka, moramo izvoljeni predstavniki slediti njihovi vsebini in tako spodbujati dejanske odločevalce, da jim sledijo. Za tako majhno državo, kot je Slovenija, je sprejetje takšnih resolucij izjemnega pomena, saj lahko neposredno vplivamo na politiko največjega evropskega podmladka in posledično na evropsko politiko. V tem mandatu smo kot SDM v teh vodah zelo dobro zapisani. Podmladki iz celotne Evrope nas pogosto kličejo in prosijo za pomoč pri pisanju resolucij, prav tako pa vlagamo resolucije z različnih področij, s čimer naš program na državni ravni apliciramo v program na evropski ravni. Kot sem že izpostavil, smo v zadnjem letu močno povečali svojo mednarodno ekipo, pridobili smo tudi dodatnega mednarodnega sekretarja Maxa Davidovića. Prav tako smo postali člani Evropskih demokratičnih študentov, kamor pošiljamo mlade študente. Aktivirali smo se v IYDU (International Young Democrat Union), kot SDM pa smo pridobili podpredsednika YEPP, prav pred kratkim pa je Zala Tomašič postala podpredsednica EPP Women (Ženske zveze Evropske ljudske stranke). Tako postajamo del struktur EPP in njenih interesnih organizacij, s čimer zastopamo glas razuma in jo vračamo nazaj na tiste tirnice, na katerih je bila ustanovljena. Pri tem bi rad jasno izpostavil, da če so v zadnjem času glasni pozivi k temu, da bi EPP zapustili ali da se je ta obrnila »preveč na levo«, sam odločno menim, da se s takim angažmajem in trdim delom postavlja EPP nazaj na prave tirnice.
Večkrat lahko preberemo pa tudi na družbenih omrežjih vidimo, da se mladi politično prebujajo in se začenjajo bolj zanimati za to, kaj se dogaja okrog njih. Čemu to pripisujete? Samopromociji, ali kot se danes reče, influencerstvu ali čemu globljemu?
Navzočnost na socialnih omrežjih je zagotovo pomembna, saj omogoča, da se politika in vrednote političnih strank približajo mladim. Vendar menim, da ni ključno, da se mladi v tako velikem številu včlanjujejo v podmladke desne sredine, zlasti v SDM. V zadnjem letu smo v SDM pridobili več kot 800 novih članov, večinoma gre za tiste, ki so ravno dopolnili 18 let. Pogosto se včlanijo sami od sebe, kar pripisujem dejstvu, da so mladi naveličani levičarske propagande, ki jih spremlja na vsakem koraku, še posebej v izobraževalnem sistemu. Mladi nismo neumni, razmišljamo s svojo glavo. Resnično si želimo živeti v varni državi, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje, hkrati pa želimo, da nam davčna, stanovanjska in druge politike omogočajo, da si ustvarimo družino, brez birokracije zgradimo svoj dom in si privoščimo tisto, kar si želimo. In prav tej vladi – kjer obstaja celo ministrstvo za solidarno prihodnost, čeprav ne vem, komu od mladih je ta solidarnost namenjena in kakšno prihodnost nam omogoča – sta SDS in SDM dobra alternativa.
Ena od tem, o katerih se mladi pogovarjate in je tudi priročna politična tema, so stanovanja za mlade. Bi lahko kot podpredsednik za mednarodno sodelovanje pri Mladinskem svetu Slovenije v zvezi s tem prenesli kakšno dobro prakso in izkušnjo iz tujine k nam?
Stanovanjska oziroma natančneje bivanjska politika je zagotovo eden največjih izzivov, s katerimi se srečujemo mladi danes. Ko magistriraš ali diplomiraš ter se zaposliš z obdavčeno in ne ravno visoko plačo, pogosto plačaš več kot 40 odstotkov svojega prihodka za najemnino, brez stroškov. V vsaki državi je bivanjska problematika urejena drugače, vendar so najbolj uspešne tiste, ki imajo manj birokracije pri izgradnji ali renovaciji stanovanj in hiš, finančna jamstva pri kreditih za nakup stanovanj ali hiš, ali tiste, ki ponujajo subvencije za obnovo starih hiš na podeželju, kamor bi se številni mladi radi preselili. Kot mlad človek si nikakor ne želim večno živeti v javnem najemnem stanovanju in biti odvisen od države ter (ne)milosti vladajočih. Želim imeti svoj dom.
S kakšnimi težavami se mladi še obračajo na vas in o katerih temah mladi politiki največkrat razpravljate?
Ker sem aktiven tako na občinski ravni, kjer sem svetnik v občini Kidričevo, kot na državni ravni kot strokovni sodelavec v državnem zboru in tudi na mednarodni ravni, so teme zelo raznolike. Pogosto se srečujemo pri lobiranju pri županu za povišanje žepnin ali za izboljšanje infrastrukture, kot je »asfaltirati« eno od cest. Poleg tega se pogosto pogovarjamo o bivanjski problematiki, duševnem zdravju in drugih izzivih. Zdi se, da država ta čas na mlade pozablja. Čeprav pogosto govorijo, da delajo za mlade, to ni povsem res. Res je, da so dvignili finančno postavko za študentsko delo, vendar so pred tem študentom naložili plačilo davka za dolgotrajno oskrbo, ki v praksi ne deluje. Mladi (kot vsi drugi) smo obremenjeni z davki, birokracijo in nepotrebnimi zakoni ter s predpisi, ki le otežujejo naše delovanje.
Če imam prave informacije, ste nedavno magistrirali na pravni fakulteti. Kako boste unovčili svoje znanje?
Da, pred dobrim mesecem sem magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sem se posvetil zaščiti otrok, ki so žrtve nasilja. Moram priznati, da je bila to zelo lepa, a naporna izkušnja. Čeprav sem bil že od prvega letnika znan kot »desničar«, nisem imel težav, razen pri enem profesorju. Svoje znanje bom vsekakor izkoristil tako, kot sem bil naučen – preudarno in pošteno. Trudil se bom zaščititi tiste, ki to potrebujejo. Sam še vedno verjamem v slovensko pravosodje, vendar menim, da je potrebna obširna reforma, da bo postalo učinkovitejše in bolj pravično.
