Piše: Petra Janša
O nedavnih rezultatih evropskih volitev in prihodnosti EU, ruski agresiji na Ukrajino in nemirih na Bližnjem vzhodu, političnih in ekonomskih posledicah priznanja Palestine ter prihajajočih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo se pogovarjali s Tonetom Kajzerjem, nekdanjim veleposlanikom v ZDA in v nordijskih državah.
(…)
Verjetno ste zasledili, da je predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jakov Blitštajn minuli ponedeljek opravil pogovor s slovensko veleposlanico v Izraelu Andrejo Purkart Martinez. Veleposlanici je »prenesel kritiko zaradi napačne odločitve slovenske vlade, da prizna palestinsko državo, kar je v nasprotju s politiko EU in stališči večine podobno mislečih držav«. Kakšne bodo po vašem mnenju lahko posledice za Slovenijo?
Ne bi želel ugibati o posledicah. Sem od blizu spremljal forsirano priznanje Palestine s strani Švedske leta 2014, ko sem delal v Nordijski regiji kot veleposlanik, in lahko vam povem, da je Švedska utrpela tako politične kot tudi ekonomske posledice. Njihovo priznanje pa seveda ni spremenilo nič. Kar zadeva naše priznanje, pa so posledice vsekakor že nastale, saj so se naši odnosi z državo Izrael že poslabšali. Svoje mnenje o zadevi sem sicer povedal na seji Odbora DZ za zunanje zadeve. Z vidika mednarodnega prava gre za nerazumno odločitev, saj Palestina ne izpolnjuje pogojev za državnost (nima efektivne oblasti; dodatno pa je pod vprašajem legitimnost palestinske oblasti na Zahodnem bregu), kar je nekaj dni pred obravnavo v DZ potrdil tudi danski parlament, ki je zavrnil priznanje. Moja osebna ocena je, da priznanje seveda ne bo imelo nobenega učinka glede doseganja rešitve tega zelo zapletenega vprašanja, ki je sedaj v razmerah ruske agresije na Ukrajino dobilo še dodaten geopolitični »pospešek«. Trdim, da je mir na Bližnjem vzhodu mogoče doseči, če se bo nadaljeval proces, ki se je začel v času prejšnjega predsednika ZDA (govorimo o t. i. Abrahamovih sporazumih), ko bo sklenjeno medsebojno priznanje Izraela in vseh arabskih držav. Sicer pa se posledice naše aktivistične zunanje politike že kažejo, saj smo znotraj EU potisnjeni na obrobje in izgubljamo kredibilnost.
Petega novembra 2024 bodo potekale volitve predsednika Združenih držav Amerike. Tako Biden kot Trump sta že napovedala kandidaturo, kar nakazuje morebitno ponovitev volitev iz leta 2020. Kaj pričakujete?
Ameriške volitve imajo vedno velik vpliv na globalni ravni, predvsem pa so seveda pomembne iz vidika odnosov med EU in ZDA, ki predstavljajo »hrbtenico« zahodnih demokracij. Že v času mojega službovanja v ZDA, ko so potekale prejšnje predsedniške volitve v času pandemije covida, je bilo mogoče videti, da se je notranjepolitična situacija izjemno polarizirala. Prav tako odnosi med EU in ZDA niso bili izjemno dobri, saj smo bili priča trgovinskim in drugim nesporazumom. Ob nastopu predsednika Bidna, kjer je na rezultate na neki način legla senca dvoma, se je ustvaril vtis, da se bo notranjepolitična situacija umirila in da bo mandat osredotočen na krepitev ameriškega gospodarstva ter utrjevanje položaja ZDA na globalni ravni. Sedaj, ob koncu mandata predsednika Bidna, lahko seveda vidimo, da se je situacija v ZDA dejansko še bolj polarizirala, globalna situacija pa se je zaradi vojne v Ukrajini in situacije na Bližnjem vzhodu in drugje izjemno destabilizirala. Na predsedniških volitvah v ZDA navadno prevladujejo gospodarske teme in notranja situacija v ZDA. Na tokratnih volitvah pa bodo v ospredju tudi zunanjepolitične oz. mednarodne teme, vključno z Ukrajino in odnosi s Kitajsko, ki postaja vse bolj odkrit izzivalec na globalni ravni. Čeprav smo slabega pol leta pred volitvami in ko vse ankete kažejo prednost nekdanjemu predsedniku Trumpu, ki je v »primežu« pravosodja, bi bilo nehvaležno napovedovati končne izide volitev. Moj osebni vtis je sicer, da imajo oz. bodo imeli demokrati, kolikor ne bo prišlo do sprememb v zadnjem hipu, izjemno velik izziv zadržati Belo hišo. Slednje ocenjujem tako z vidika gospodarske situacije v ZDA kot z vidika geopolitike, kjer se ustvarja vtis, da aktualna ameriška administracija ni naredila dovolj, da ne bi prišlo do ruske agresije na Ukrajino, in krepitve Irana, ki po ocenah poznavalcev mednarodnih odnosov tudi stoji v ozadju poslabševanja varnostne situacije v bližnjevzhodni regiji. Ne glede na izide predsedniških volitev v ZDA pa seveda želim izpostaviti prijateljske in partnerske odnose med Slovenijo in ZDA, ki nam jih je v času prejšnjega mandata skozi vzpostavitev strateškega dialoga ter več dvostranskih dogovorov in obiskov na visoki ravni (pri tem imam med drugim v mislih obisk državnega sekretarja Pompea v Sloveniji in obiske takratnega zunanjega ministra Logarja v ZDA) uspelo še poglobiti. Seveda bi si želel, kar sem vseskozi izpostavljal in se za to v času svojega mandata v Washingtonu tudi izjemno trudil, da se s konkretnimi številkami okrepi gospodarsko-tehnološko in investicijsko sodelovanje med državama, kar seveda ostaja izziv za prihodnji mandat.
(Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji revije Demokracija.)
