Piše: Lea Kalc Furlanič
»Menim, da se nam bo po vladi Janeza Janše še močno kolcalo. Nekateri nakup mačka v žaklju že obžalujejo, a s tem bodo in bomo morali živeti,« na vprašanje, ali bo nova, Golobova, vlada lahko dosegla uspešnost Janševe, odgovarja evropska poslanka Romana Tomc.
Janez Janša je ob primopredaji poslov Robertu Golobu izpostavil kar nekaj uspehov svoje vlade. Poudaril je, da je za nami mandat epidemije, mandat okrevanja po epidemiji in mandat vodenja Sveta EU, da je bilo za nadaljnji razvoj Slovenije pridobljenih veliko sredstev in da so javne finance v dobrem stanju.
Ob takih dosežkih je zato zelo moteče poslušati – tako v volilni kampanji kot tudi zdaj – levičarje, ki v svoji retoriki uporabljajo trditev, da je treba našo državo normalizirati. Seveda se to v duhu številnih dosežkov odhajajoče vlade sliši domala absurdno, saj je Slovenija normalna država.
DEMOKRACIJA: Najbrž pa bi bilo dobro normalizirati razmišljanje tistih, ki so še vedno prepričani, da so samo eni poklicani za vodenje te države?
Romana Tomc: Strinjam se, da bo treba narediti še marsikaj, da bomo Slovenijo postavili ob bok razvitim demokracijam. V zadnjih dveh letih je bilo narejenih veliko pomembnih korakov, ki omogočajo razvoj posameznika in družbe v najširšem smislu. Ne želim si, da bi vsi razmišljali enako, a osnovni standardi, po katerih se lahko primerjamo med državami, obstajajo. Že samo dejstvo, da si nekateri jemljejo ekskluzivno pravico odločati o tem, kaj je normalno in kaj ne, je nesprejemljivo. Precej očitno je, da nekateri normalnost razumejo kot stanje, v katerem imajo popolno oblast, ki jim omogoča ohranjanje in regeneracijo monopolov, od katerih živijo že desetletja. Sprememba oblasti je zanje pogubna in jo dojemajo kot stanje nenormalnosti.
DEMOKRACIJA: Kakšen je ta čas ugled Slovenije v EU in zakaj je tako? Lahko napoveste, ali se bo z novo vlado naš ugled poslabšal? Če se bo, zakaj? In kaj utegne to povzročiti v mednarodni politiki?
Romana Tomc: Lahko bi rekli, da v političnem smislu v EU in v svetu končno spet vedo, da Slovenija obstaja. Minili so časi, ko so slovenski premierji padali na izpitih v evropskem parlamentu. Zunanja politika v zadnjih dveh letih je bila modra in intenzivna, nastopi predsednika vlade Janeza Janše so odmevali. Nismo bili le opazovalci, ampak smo postali aktivni in pogumni. Za obisk Janeza Janše v Ukrajini vedo vsi, ki v evropski politiki kaj pomenijo, prav tako za njegovo konstruktivno vlogo, ko je bilo treba zgladiti nesoglasja med članicami EU. Ko je tekla beseda o ekonomskih posledicah epidemije, so nas postavili za zgled. Včasih me kdo od kolegov preseneti s poznavanjem razmer v Sloveniji, večinoma pa ne vedo veliko. To lahko razumem, saj se vsak najprej ukvarja s svojimi težavami, ki jih v teh časih ni malo. Zagotovo je predsedovanje Svetu EU to znanje malce izboljšalo, vendar še vedno veliko stvari ne razumejo. Bili so na primer šokirani, ko so izvedeli, da je generalni tožilec Šketa obiskal Rusijo ravno v času, ko so sodili Navalnemu in smo ta proces tudi v evropskem parlamentu ostro obsodili. To skupaj z izjavami, ki smo jih slišali od vodilnih politikov sedanje koalicije, vzbuja skrb, da se bo slovenska zunanja politika obrnila v prorusko smer. Vsak nov dan prinese novo potrditev, da je tako. Čeprav v svojih izjavah skušajo to zanikati in prikriti, jih dejanja postavljajo na laž. Poteze, kot je imenovanje sekretarja za nacionalno varnost, ki je bil celo veleposlanik v Rusiji in ga bremeni afera vohunjenja za Rusijo, so opažene tudi v EU.
DEMOKRACIJA: »Napad Ljudmile Novak na Janeza Janšo, ki je bil na ravni levice, je bil vsebinsko zgrešen in politično neprimeren. V EPP Group je vzbudil veliko začudenja. Zamerljivost ni odlika dobrega politika, še manj krščanskega demokrata,« ste zapisali na TW. Zakaj je bilo njeno komentiranje vsebinsko zgrešeno in politično neprimerno?
Romana Tomc: V trenutku, ko je potekalo omenjeno srečanje skupine, sem bila na poti. Milana Zvera sem prosila, ali lahko on poda kratko poročilo o rezultatu volitev v Sloveniji, kar je v navadi vsakokrat, ko v kateri od držav potekajo volitve. Zakaj se je kolegica Ljudmila čutila dolžno dopolniti njegovo poročilo, težko komentiram. Bila pa sem izjemno presenečena, da se je spustila na tako osebni nivo in Janeza Janšo obtožila celo čistke na javni RTV. Se vam zdi takšna obtožba resnična in vsebinsko na mestu? Poleg tega je v političnem prostoru res nenavadno, da člani koalicije kritizirajo lastno vlado.
DEMOKRACIJA: Čemu pripisujete ta njen odziv? In kakšne so njegove posledice v krogih institucij EU in kolegov?
Romana Tomc: Najbrž je v ozadju osebna zamera. Žal mi je, da je tako, saj levica to z veseljem izkorišča. Zamere na desnici zagotovo niso niti približno tako hude, kot jih imajo na levici, a jih znajo dobro prikrivati, saj so se pred dvema letoma v javnosti obmetavali z žaljivkami, danes se pred kamero smehljajo. Zato bi bilo dobro, da se tudi na desnici dokončno razrešijo. Nova Slovenija ni ne satelit SDS, kar nam potikajo tisti, ki hočejo zanetiti razdor, niti podaljšek ali karkoli od tega. Upam, da lahko rečem, da smo partnerji, ki imamo podobne vrednote in poglede na razvoj Slovenije in da bomo to še dolgo.
DEMOKRACIJA: Zunanje ministrstvo prevzema Tanja Fajon, ki s svojimi dejanji (poklon in položitev venca povojnim komunističnim hudodelcem) javno kaže, kakšne so njene temeljne evropske vrednote. Nekateri tuji mediji so se na to že kritično odzvali. Kakšno zunanjo ministrico je pri teh njenih vrednotah pričakovati? In kakšen odziv tujih politikov? Je v nedrjih EU poveličevanje totalitarizma in povojnih pobojev sploh sprejemljivo?
Romana Tomc: Večkrat smo že videli, da na levi nimajo nobenih težav govoriti eno, delati pa nekaj drugega. Na papirju in z besedami se zavzemajo za sodelovanje, v dejanjih so izključevalni. Kar počnejo sami, očitajo drugim. Tanja Fajon zna lepo obračati besede, vendar so govori v Bruslju nekaj povsem drugega kot konkretne odločitve, ki imajo posledice in je zanje treba imeti pogum ter prevzeti odgovornost. Dosedanja vlada je to znala in zmogla. Upam, da nas zunanja politika nove vlade ne odpelje v odvisnost od Moskve, pa tudi ne v naročje Macrona. Tudi vnovično odpiranje napetosti z našimi sosedami ni niti najmanj potrebno. Ni skrivnost, da so bili hrvaški mediji ob imenovanju nove vlade zelo pozorni in tudi kritični.
DEMOKRACIJA: Golob je sestavil vlado, volivci so vplivali na sestavo DZ, te dni se dogajajo kadrovske menjave. Izbor ministrov, poslancev, sekretarjev je vse prej kot strokoven. Se vam po porazu na volitvah in ob tem dogajanju kdaj zdi, kot bi – simbolično rečeno – morali zdaj svinjam metati bisere? V smislu, da nasledniki Janševe vlade ne bodo znali ali hoteli ustrezno ravnati z njenimi dosežki?
Romana Tomc: Prve poteze Golobove vlade kažejo na to, da bo zavladala diktatura. Predsednik vlade bo imel prvo in zadnjo besedo, lahko bo upošteval predloge ministrov, lahko tudi ne. O demokratičnem procesu odločanja ni ne duha ne sluha. Kadrovski cunami, ki so ga sprožili prvi dan po prevzemu oblasti, je zastrašujoč. Normalno je, da vlade zamenjajo npr. direktorja Sove in nekatere ključne ljudi, zakaj je treba prvi dan zamenjati direktorja Slovenske turistične agencije, pa ni jasno. Ukazati pripravo seznamov vseh zaposlitev, prerazporeditev in napredovanj v celotnem javnem sektorju je napoved najbolj grobe čistke, kar si jih je kadarkoli privoščila katerakoli vlada. Seveda je to nedopustno z vidika vseh delovnopravnih predpisov in zagotovo to tudi vedo. Prav zato so takšne poteze, o katerih mediji molčijo, še toliko bolj grozljive. Sporočajo nam, da vedo, da s tem kršijo predpise, vendar jim je vseeno. Imajo oblast in imajo moč. Sicer pa se bo to, kar je naredila vlada Janeza Janše v zadnjih dveh letih, poznalo še nekaj časa. Gospodarstvo je med krizo preživelo tudi s pomočjo vladnih ukrepov, kar se odraža v večjih vplačilih v proračun. Ohranili smo zaposlitve in socialno varnost ljudi. Pridobili smo rekordno višino evropskih sredstev, investicijski projekti se izvajajo po celotni Sloveniji. Stekla je dolgotrajna oskrba, čeprav so naredili vse, da bi to preprečili. Prav tako se bodo dolgoročno poznali pozitivni učinki pokojninskih sprememb. Nekaterih ukrepov preprosto ni mogoče izničiti in to je dobro. Verjamem pa, da bodo skušali doseči spremembe, prerazporediti sredstva, predvsem pa nastaviti kadre, ki bodo izvajali in podpirali njihovo politiko. Bomo pa seveda ves čas poslušali, da gre za stroko.
DEMOKRACIJA: Ocenjujete, da so obljube, ki so jih dali zmagovalci na volitvah, izvršljive? Katere so in katere ne ter zakaj ne?
Romana Tomc: Obljube Golobove vlade so predvsem populistične. Obljubljali so tisto, kar so ljudje želeli slišati. Nekateri volivci so že nekajkrat nasedli tem obljubam in se niso vprašali, ali so sploh uresničljive. To smo lahko videli tudi pred temi volitvami, ko so medijske agencije Goloba predstavljale kot najboljšo izbiro. In če to dovolj dolgo ponavljaš, bodo ljudje to tudi kupili. Mediji so ob obilni podpori nevladnih organizacij najzaslužnejši za izvolitev Golobove vlade. Nekaj 10 kolesarskim aktivistom so namenjali več medijskega prostora kot pomembnim protikriznim ukrepom, še več, vladala je popolna blokada poročanj o odličnih dosežkih Janševe vlade. Ti kolesarski aktivisti so imeli izdelane preference v politiki in nekateri so danes že na položajih. V predvolilni bitki smo od novinarjev slišali celo to, da so programi strank nepomembni. Seveda, saj Golob ni imel programa. Če ne bi imeli te močne medijske podpore, bi bilo vse drugače.
DEMOKRACIJA: Osrednji oz. večina slovenskih medijev Golobovim kar je iz rok. Kam to pelje?
Romana Tomc: Mediji so soodgovorni za vse, kar se dogaja. Servilni mediji so nujni za to, da lahko nekdo vzpostavi absolutno oblast, in vodijo v diktaturo. Brez kritične distance hvalijo vladajoče. Novinarji se ponižujejo, s tem da predstavnikom vlade, ki dajejo nelogične, neuresničljive, celo lažnive izjave, ne postavljajo dodatnih vprašanj, temveč le pokimajo in ugasnejo mikrofone. Mirno, celo z odobravanjem so sprejeli Golobovo izjavo, da bo njegova beseda na vladi prva in zadnja. To je izjava diktatorja. Seznami za odstrel so seznami, ki se delajo v diktatorskih režimih. Mediji so obsedeni z Janezom Janšo, prej kot predsednikom vlade, zdaj opozicije, očitno jim prinaša največ klikov. S širjenjem laži pa načrtno ustvarjajo razkol. Škode pa ne delajo le Janši in Slovenski demokratski stranki, temveč celotni desni opciji, na koncu pa predvsem Sloveniji.
DEMOKRACIJA: Kako bo nova vlada ustavila beg možganov v tujino, kar je zapisala v koalicijski pogodbi? Janševa vlada je z novim zakonom o dohodnini naredila prvi korak k razbremenitvi plač, nova pa je napovedala spremembo tega zakona. Spreminja tudi druge zadeve. Najbrž škoda ne bo majhna, mar ne?
Romana Tomc: Nova vlada zagotovo ne bo ustavila bega možganov v tujino, ampak ga bo glede na to, kar vemo, kvečjemu spodbudila. Z napovedmi na področju davkov odvračajo mlade od tega, da bi načrtovali svojo kariero v Sloveniji. Zakaj le, saj v tujini lahko za enako delo zaslužijo več. Neustrezna davčna politika pomeni manj investicij, podjetniki se obnašajo pragmatično. Kdo bi le hotel investirati v Sloveniji, če lahko več dobička ustvari drugje. Z ukrepi, ki jih predvideva nova vlada, kot je na primer prepoved popoldanskega dela zdravnikov, bo škoda še večja, beg možganov v tujino nas spravlja v začaran krog, ki ga lahko že opazujemo v drugih državah. Poglejmo, kaj se dogaja recimo v Romuniji. Edini cilj mladih je, da se izselijo drugam v EU. Si želimo, da se v Sloveniji zgodi enako? Z ukrepi, ki jih načrtuje Golobova vlada, smo na dobri poti k temu.
DEMOKRACIJA: Kaj pa druga področja? Pravosodje, zdravstvo, kultura?
Romana Tomc: Seveda, povsod so potrebni premiki. Najprej pa bi morali urediti medijsko krajino. Če bi mediji opravljali svojo vlogo, kritično gledali pod prste vsakokratni oblasti, poročali pošteno in čim bolj objektivno, potem bi razkrili nepravilnosti tudi v vseh teh sistemih. S tem bi dosegli, da se sistemi očistijo korupcije in nepotizma. Poglejte primer poročanja v primeru Masleše. Če bi ljudje vedeli, kaj se dogaja, bi se končalo drugače. Najpomembnejše stvari so po navadi tiste, o katerih naši vodilni mediji, ki se razglašajo za najbolj neodvisne, ne poročajo in jih skrivajo. Tako so skrili tudi vse Golobove nepravilnosti.
DEMOKRACIJA: V DZ so se že začele kresati iskre, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ubrala agresiven nastop, vzvišeno in grozilno retoriko celo do svojih. Je to le njen performans, gre za nerazumevanje funkcije, ki jo zaseda, ali za nepoznavanje, značaj?
Romana Tomc: Ti nastopi so res nekaj posebnega. Slovenci zelo radi spremljajo resničnostne oddaje. Morda bi lahko tu potegnili vzporednice. Zagotovo pa to nima nič skupnega z odgovorno politiko, ki iz najpomembnejših odločitev ne dela cirkusa. Po moji oceni je takšna retorika za predsednico državnega zbora nesprejemljiva. Očitno je, da ne razume vloge in položaja te funkcije, jo pa zna zelo dobro izkoriščati.
DEMOKRACIJA: Kaj upate za Slovenijo v naslednjih štirih letih?
Romana Tomc: Za Slovenijo upam, da se bo zbudila. Nekatere poteze vlade so nesprejemljive, še vedno nimajo jasno izdelanega programa, na podlagi tega, kar smo videli doslej, nas je lahko strah za našo skupno prihodnost. Golobova vlada ne bo skrbela za skupno, ampak predvsem za svojo prihodnost. Zelo nazorno je pokazala, da ljudi ločuje glede na njihovo politično pripadnost, načrtno ustvarja razdeljenost in se iz te razdeljenosti tudi napaja. To je zanje bistvenega pomena za preživetje. Še naprej bodo delali na tem. Kljub vsemu upam, da škoda ne bo nepopravljiva. Resnično si želim, da bi šli kot država in kot družba naprej, zato bom pohvalila tudi dobre poteze, če bodo. V prvi vrsti želim, da ne glede na politično barvo delamo dobro za ljudi. Želim, da bi nam uspelo urediti zdravstveni in pokojninski sistem kot tudi druge sisteme, da bodo ljudje živeli v urejeni državi. Bo pa morala koalicija za dosego tega cilja bistveno spremeniti način obnašanja tako v vladi kot v državnem zboru. Bojim se, da so to prevelika pričakovanja in res težko verjamem, da bi vladi Roberta Goloba to uspelo.
DEMOKRACIJA: Kaj pa stranka SDS, kako bo delovala v opoziciji?
Romana Tomc: Konstruktivno. Seveda bomo kritični do potez vlade, za katere bomo menili, da škodujejo ljudem in gospodarstvu. To je naloga opozicije. Nikakor pa ne bomo destruktivni, kot je bila zadnja opozicija, ki je rušila vse ukrepe ne glede na to, ali je to pomenilo tudi ogromno škodo za ljudi. SDS je in bo ostala največja slovenska desnosredinska stranka. Svoje vrste v DZ smo okrepili, imamo odlične in izkušene poslance. Zagotovo ne bomo spreminjali svojih vrednot, ker vanje verjamemo. Najbrž pa bomo morali prilagoditi način svojega delovanja, predvsem v smislu sprejemanja nove medijske realnosti, v kateri družbeni mediji igrajo pomembno vlogo. Mladi se ne zanimajo za politiko, članstvo v političnih strankah je za večino nepomembno. Jim je pa toliko bolj pomembno, da dobijo čim več všečkov na Facebooku, tiktoku in drugih družbenih omrežjih. Danes ni več tako, kot je bilo v času naših staršev, babic, ko so ljudje vsebinsko debatirali o tem, ali je bolje, da imamo visoke ali nizke davke, in se spraševali, kaj najbolj ustreza njihovim pričakovanjem. Danes nepomemben video doseže stotine milijonov uporabnikov Youtuba, isti uporabniki pa ne poznajo osnovnih elementov ustave, ki določa njihovo življenje. S tako realnostjo se bomo morali soočiti in znati ne samo ponuditi najboljšo vsebino, temveč jo tudi prodati.
