Piše: Petra Janša
Zarja Bregant se je rodila leta 1996 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirana pravnica, ta čas pa zaključuje magistrski študij na Evropski pravni fakulteti, kjer se ukvarja predvsem z mednarodnim pravom. Zaposlena je na ministrstvu za zunanje zadeve, aktivna v mladinski politiki prek Slovenske demokratske mladine in kot podpredsednica podmladka Evropske Ljudske stranke (YEPP). »Več predstavnikov organizacij predvsem iz Srednje Evrope me je vprašalo po najbolj odmevnih temah Slovenije v tujini. Pa ne v smislu, kaj počnete v Sloveniji, zakaj zganjate represijo nad mediji, ampak ker jih je zanimalo, kakšno je dejansko stanje pri nas in zakaj takšno poročanje. Ko se usedeš z njimi in jim razložiš našo situacijo, jim je vse kristalno jasno,« je novinarki Petri Janša med drugim zaupala v svojem prvem pogovoru za Demokracijo.
Demokracija: Pogovor začniva z dejstvom, da ste bili kot predstavnica podmladka stranke SDS, SDM torej, izvoljeni za podpredsednico podmladka Evropske ljudske stranke (YEPP). S čim ste jih prepričali?
Bregant: Tako je. Kot predstavnica SDM sem bila s podporo obeh podmladkov iz Slovenije, tako Nove generacije SLS kot tudi Mlade Slovenije, izvoljena na 13. kongresu Yeppa. Prvi korak k uspešni izvolitvi je bil tako definitivno že samo skupno nastopanje Slovenije na kongresu, drugače pa sodelovanje prav z vsemi, tudi s tistimi, s katerimi naj ne bi delili skupnih prepričanj. Za Slovensko demokratsko mladino je to dejansko prvič, da smo bili izvoljeni v vrh Yeppa, kar zame pomeni še toliko večji izziv, pa tudi odgovornost. Izrednega pomena je, da smo mladi aktivni tudi v mednarodnih zadevah, da se oglašamo, razpravljamo, izpostavljamo in jasno zastopamo interese Slovenije.
Demokracija: Vaše sedanje delo vam verjetno daje vpogled v mednarodno dogajanje. Zaposleni ste namreč na ministrstvu za zunanje zadeve …
Bregant: Tako je. Na ministrstvu za zunanje zadeve delam že dobro leto. Na kratko: to je res enkratna priložnost. Od blizu spremljati, kako se na novo oblikuje slovenska (aktivna) zunanja politika. Zunanja politika, ki deluje na pristnih medosebnih odnosih in rednem iskanju novih povezav, formatov sodelovanja. Slovenija je tako soustanoviteljica neformalne skupine Central 5, priključuje se mediteranski skupini Med 7. Prek teh formatov smo tako lahko glasnejši in slišani hitreje, bolje. Ko po dobrem letu vlade pogledam nazaj, kje vse smo bili in kdo vse je obiskal nas, lahko z gotovostjo rečem, da se slovenska zunanja politika zares vrača na diplomatski zemljevid. Že samo povezovanje s sosedi je bilo v preteklosti zanemarjeno, sedaj so odnosi dobri, srečanja pa pogosta, tudi transatlantsko povezovanje je visoko visoko na agendi.
Demokracija: Kako vidite dogajanje v EU?
Bregant: EU je na preizkušnji. Kriza zaradi pandemije covida-19 je pokazala, kako nepripravljeni smo na takšne izzive in kako pomembno je, da nastopimo skupaj. Odprla so se nova vprašanja, znova so se pojavila stara. Na nas pa je, kaj smo se iz te krize naučili. Bo Evropska unija izšla iz nje z dobro lekcijo in jasno vizijo za naprej ali se iz vsega ni naučila ničesar. Odprt dialog na vseh ravneh je zato ključnega pomena za dosego cilja Evrope, ki je pripravljena na soočanje z vsemi izzivi in krizami.
Demokracija: Ali menite, da vodilni evropski politiki vedo, kakšna je resnična družbenopolitična situacija pri nas? Ali pač verjamejo medijem, ki večinoma pišejo po nareku levičarjev?
Bregant: Težko govorim o politikih na splošno, ampak na primer na zunanjepolitičnem parketu lahko rečem, da se s tem ne ukvarjajo prav dosti, razumejo, da prek tega levica poskuša izvoziti negativno sliko zdajšnje vlade v tujino, kar pa ji ne uspeva. Izvoženi članki z notranjepolitično vsebino tako ne zbujajo pretiranega interesa v tujini, tako kot notranjepolitično dogajanje tujih držav v Sloveniji ne zanima naših državljanov. Tako da je delo opozicije tukaj bolj ali manj brezpredmetno. Ne smemo pozabiti niti tega, da imajo države v Sloveniji svoja veleposlaništva, prek katerih lahko razumejo, kako specifične so razmere v Sloveniji. Podobno izkušnjo sem imela na Yeppu. Kar nekaj predstavnikov organizacij predvsem iz Srednje Evrope me je vprašalo po najbolj odmevnih temah Slovenije v tujini. Pa ne v smislu, kaj počnete v Sloveniji, zakaj zganjate represijo nad mediji, ampak zato, ker jih je zanimalo, kakšno je dejansko stanje pri nas in zakaj takšno poročanje. Ko se usedeš z njimi in jim razložiš našo situacijo, jim je vse kristalno jasno.
Demokracija: Kaj pričakujete od predsedovanja Slovenije Svetu EU?
Bregant: Slovenija si je za predsedovanje zastavila štiri ključne cilje. Kot ključna naloga Slovenije v času predsedovanja bo krepitev Unije za krize,vključno z vprašanjem strateške avtonomije EU in okrevanjem evropskega gospodarstva. Konferenca o prihodnosti Evrope bo namenjena tesnejšemu sodelovanju institucij EU z državljani kot tudi z nacionalnimi parlamenti in drugimi zainteresiranimi deležniki. Slovenija bo v ta namen organizirala vrsto dogodkov, tudi strateški forum na Bledu. Kot tretjo prednostno nalogo si je zastavila Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke ravni varstva človekovih vrednot in temeljnih svoboščin, evropskega načina življenja in vladavine prava, pa tudi Unijo varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Na področju zunanjih odnosov bo večji del pozornosti namenjen krepitvi čezatlantskih odnosov, strateški razpravi o Indopacifiku in Zahodnem Balkanu. Osredotočili se bomo na družbeno in gospodarsko okrevanje regije Zahodni Balkan po pandemiji ter na trajnostni razvoj in napredek držav te regije na poti v Evropsko unijo. V času našega predsedovanja bomo nadaljevali tudi z razpravo o vladavini prava, organizirali vrh na temo Zahodnega Balkana in iskali kompromis glede migracij in azila.
Demokracija: Kaj za vas pomeni t. i. Rule of law oziroma po slovensko vladavina prava? Kot vem, ste študentka prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze.
Bregant: Vladavina prava predvsem pomeni, da so vsem zajamčene enake človekove pravice, da ni nihče nad pravom, z vsakomer se ravna enakopravno, vsak posameznik odgovarja na podlagi enakih zakonov, vzpostavljeni so jasni postopki in zagotovljeno je popolnoma neodvisno sodstvo. Vladavina prava in človekove pravice sta nedeljiva in tesno povezana pojma, samo bistvo človekovih pravic pa je dostojanstvo. Seveda je treba poudariti, da je Slovenija, če jo primerjamo z drugimi državami Srednje Evrope, dejansko naredila najmanjši presek s prejšnjim totalitarnim režimom predvsem v sociološkem smislu, saj je modus operandi elit še vedno močno navzoč. Čeprav smo bili sprva ponosni na mehkejšo tranzicijo, dandanes ugotavljamo, da korenine totalitarnega sistema še vedno pletejo svojo pot in ne sprejmejo, da je njihov čas že zdavnaj mimo.
Žalostno je, da po 30 letih samostojne Slovenije postkomunistična veja še kar upravlja s ključnimi podsistemi, kot so mediji, univerze, šolstvo … Edino zdravilo za tovrstno bolezen je vladavina prava, ta mora imeti premoč nad ideologijo in politiko. Kajti le to je način, s katerim lahko zagotovimo, da se na razumen in konstruktiven način sporazumemo kot napredna kultivirana družba. »Ne, ne smemo reči: vse, kar koristi ljudstvu, je pravo, temveč je treba reči obratno: samo to, kar je pravo, koristi ljudstvu.« To je nekoč rekel znameniti nemški pravni teoretik in filozof Gustav Radbruch, eden najpomembnejših pravnikov in pravnih filozofov 20. stoletja ter zagovornik trajne vezi med pravom in moralo. Pravzaprav utemeljuje, da sta moralna vrednost vsakega posameznika in njegova človečnost ključna elementa ideje prava.
Demokracija: So vaši kolegi v YEPP seznanjeni z dogajanjem v Sloveniji glede stanja pravosodja?
Bregant: Tema pravosodja v postkomunističnih državah je vedno zanimiva za debato in primerjavo z drugimi. Slovenija tu res izstopa, pa ne v pozitivnem smislu.
Demokracija: Vas lahko vprašam, ali ste se cepili?
Bregant: Da, seveda. Cepljenje je v tem trenutku edini rešilni jopič v zdajšnji pandemiji, zato apeliram prav na vsakogar, da se cepi in s tem pripomore k vnovični vzpostavitvi normalnega življenja. Vsaka generacija ima neki preizkus, naš je, da pokažemo, da smo pripravljeni stopiti skupaj in odbiti »Home-run«.
Demokracija: Kako bodo videti potovanja v bližnji prihodnosti? Verjetno bo evropsko digitalno potrdilo nuja.
Bregant: Da, popolnoma enostavno. Na telefonu imamo že sedaj lahko vsi potrdilo pdf o cepljenju, s katerim je prehod med državami enostaven. Res si želim, da tega ne bi preveč problematizirali. Predvsem mladi, ki smo odraščali z digitalizacijo in smo tako rekoč otroci »Apple walleta« bi morali to razumeti. Sama ne poznam mladega, ki svojega telefona ne odpira s prstnim odtisom ali prepoznavo obraza. Zakaj bi bila koda QR s potrdilom o cepljenju problem? Pa še ekološki smo, ker ne »printamo«.
Demokracija: Verjetno bodo zaradi omenjenega potrdila nelegalne migracije težje?
Bregant: Tako je. Še en plus.
Demokracija: Kaj si želite za prihodnost EU in prihodnost Slovenije?
Bregant: Za prihodnost EU in Slovenije si želim podobno – dialog, sodelovanje. Če smo se kaj naučili iz te krize, je to, da brez odprtega dialoga in sodelovanja med seboj vsak sam ne more doseči ničesar.
Demokracija: Bi še kaj dodali?
Bregant: Morda samo to, da je od vsakega posameznika odvisno, kako se bodo odvili prihodnji meseci. Ali bo jesen normalna, ali bodo otroci lahko hodili v šolo, bo predsedovanje izpeljano v fizični obliki do konca in ali bo gospodarstvo lahko normalno delovalo, je odvisno od vsakega od nas, ki s spoštovanjem ukrepov in cepljenjem pripomore h končni obliki mozaika prihodnosti.
