Piše: Mitja Grmovšek
O Kočevju, gozdarstvu in državni problematiki smo se pogovarjali z mag. Robertom Tomazinom, glavnim direktorjem podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG). Je tudi kandidat za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke.
Biografija
Mag. Robert Tomazin je tesno povezan z naravo. Obiskoval je Gozdarski šolski center Postojna, ekonomska znanja je pridobival na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto, pravna znanja pa na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju, kjer je zagovarjal magistrsko delo s področja gospodarskega prava. V svoji skoraj tridesetletni karieri je opravljal večinoma poslovodne naloge v delovno intenzivnih panogah. Glavnino delovne dobe je pridobil na področjih gozdarstva in lesarstva, živilske industrije in zadružništva. Pri tem je pridobil bogate izkušnje na operativni, strokovni in vodstveni ravni. Osebno zagovarja korektno sodelovanje, ciljno usmerjenost, kvaliteto in učinkovitost ter rešitve, ki delujejo. Je glavni direktor SiDG.
DEMOKRACIJA: Gospod Tomazin, prihajate iz Kočevja. Kakšna občina je Kočevje?
Tomazin: Kočevje je največja slovenska občina, saj meri kar 555 km2. Poselitev je razpršena, v 86 naseljih živi le okoli 16.000 prebivalcev, kar nas uvršča na 33. mesto med slovenskimi občinami. Kočevarji smo posebej ponosni na to, da je Kočevsko med najbolj naravno ohranjenimi predeli Slovenije in tudi Srednje Evrope. Zato je v celoti vključeno v mrežo območij Natura 2000. Ni naključje, da se ta predel Slovenije imenuje Dežela gozdov. Kar 90 odstotkov pokrajine pokrivajo gozdovi, med katerimi prevladujejo dinarski gozdovi jelke in bukve, velika večina gozdnih površin je v lasti Republike Slovenije. Posebej pa smo ponosni na šest ohranjenih pragozdnih ostankov, med katerimi je bil pragozd Krokar leta 2017 vpisan tudi na seznam Unescove svetovne dediščine.
Naj omenim še, da Kočevsko zaznamuje posebna zgodovina. Skoraj 600 let so tu živeli kočevski Nemci, ki so predstavljali kulturni in jezikovni otok sredi slovenskega ozemlja. To območje so močno zaznamovali tudi povojni dogodki, med katerimi so bili poboji v Kočevskem rogu leta 1945, oblikovanje obsežnega varovanega območja s posebnim pomenom in podzemnimi objekti, ki si jih je danes mogoče tudi ogledati. Izjemno ponosni smo na vlogo Kočevskega v vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo, saj je bila prav pri nas utemeljena Manevrska struktura narodne zaščite.
DEMOKRACIJA: Ste gozdarski tehnik in od začetka leta 2021 vodite podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Kakšne gozdove imamo v Sloveniji? Jih dovolj cenimo?
Tomazin: Gozd je v Sloveniji osrednji krajinski in ekosistemski gradnik, saj pokriva 58 odstotkov površine države. Slovenska gozdarska stroka je pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi igrala pionirsko vlogo, danes pa je slovenska gozdarska šola ena najbolj cenjenih v Evropi. Slovensko gozdarstvo temelji na zavezanosti viziji trajnostnega razvoja gozdov, ohranjanja njihove biotske raznovrstnosti in uresničevanja vseh njegovih funkcij, poleg proizvodnih tudi socialnih in ekoloških. Zagotavljam vam, da slovenski gozdarji z gozdom kot našim največjim naravnim bogastvom ravnamo skrbno v dobro narave in ljudi. Zagotovo imamo tudi izzive, predvsem jih prinašajo podnebne spremembe, ampak verjamem, da se bomo z njimi laže spopadali kot marsikje drugje, kjer z gozdovi ravnajo manj skrbno. Problem slovenskega gozdarstva pa je tudi velika razpršenost lastništva; povprečna gozdna posest na lastnika meri le okoli 2,8 hektarja, lastnikov pa je skupaj 413.000. Ta razpršenost pomeni velik izziv za zagotovitev aktivnega gospodarjenja z gozdom in uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov. Velike možnosti imamo še na področju razvoja lesarske industrije, ki je bila v zadnjih letih močno prizadeta. Začetek gozdno-lesne verige predstavljajo lastniki gozdov, ki morajo skrbeti za trajnostni razvoj in prodajo lesa lesnopredelovalnim podjetjem. Za uspešnejše gospodarjenje z gozdovi sta glede na omenjeno lastniško razpršenost nujna povezovanje lastnikov in skupni nastop na trgu. Veseli smo lahko, da se obseg predelave lesa v zadnjih letih povečuje, in prepričan sem, da bo gozdarstvo skupaj z lesarstvom v prihodnosti eden od temeljev zelenega gospodarstva v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: V mestnem svetu ima SDS dva svetnika. Kako sodelujeta z županom?
Tomazin: Po mojih informacijah je sodelovanje korektno in konstruktivno. Vsem nam je v interesu, da se občina Kočevje čim bolj razvija in da poskušamo zadržati kar največ mladih, da bodo videli prihodnost v življenju v domači občini.
DEMOKRACIJA: Vlada je Kočevju namenila kar 86,6 milijona evrov. Kako ocenjujete delo te vlade?
Tomazin: Čeprav se je vlada od prvega dne morala spopadati z epidemijo koronavirusne bolezni, ji je uspelo izpeljati veliko projektov in odločitev, ohraniti gospodarsko kondicijo države in predvsem ohraniti delovna mesta. Še pomembnejše se mi zdi, da ji je uspelo sprejeti pomembne podlage za prihodnji razvoj Slovenije. Zato pozdravljam tudi odločitve, ki bodo pripeljale k razvojnemu preboju občine Kočevje. Projektov je veliko, izpostaviti pa moram načrt gradnje 3.a razvojne osi od Ljubljane do Petrine. V nasprotju z dosedanjim načrtom, ki je predvideval le manjše spremembe že obstoječe ceste, je nov načrt veliko bolj ambiciozen. Kot je znano, v večjem delu predvideva povsem novo traso. To bo skoraj prepolovilo potovalni čas iz našega dela države do prestolnice.
DEMOKRACIJA: Glede na to, da ste prepoznaven Kočevar, se radi pogovarjate z ljudmi in poznate težave, ki jih pestijo. Za kaj bi se zavzeli, če bi bili izvoljeni za poslanca?
Tomazin: Na neslavnem prvem mestu težav mojih sokrajanov je verjetno že kritična zdravstvena oskrba na primarni ravni. Naredil bi vse, da bi v Kočevje privabili zdravnike, ki so nujni za to, da imajo ljudje normalen dostop do zdravstvenih storitev. Kot Kočevarja me boli tudi, da se nekaj tisoč krajanov vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Trpi njihovo zdravje, trpijo družine. Zato bi se zavzel za spodbude države pri oblikovanju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in za pospešitev stanovanjske graditve. V Kočevju nas pesti tudi romska problematika. Verjamem, da je dozorelo spoznanje, da bodo potrebne sistemske rešitve, ki bodo zahtevale multidisciplinarni pristop več državnih organov in lokalne skupnosti.
DEMOKRACIJA: Kakšen je vaš moto za volitve?
Tomazin: Spoštovanje, sodelovanje, strokovnost so temeljni gradniki zaupanja. Zaupaj vase in zaupaj stranki SDS.
DEMOKRACIJA: Kako si predstavljate sodelovanje z različnimi političnimi opcijami?
Tomazin: Moje osnovno vodilo pri delu je delovanje na podlagi treh S: strokovnost, spoštovanje in sodelovanje. Verjamem, da se lahko veliki izzivi premagujejo samo v sodelovanju vseh deležnikov, nikakor pa ne z nagajanjem in metanjem polen pod noge. Politiko razumem kot umetnost zbliževanja navidezno nemogočih projektov in ljudi.
