Piše: Petra Janša
O zgodovini študijskih dnevov v zamejski Dragi in kasneje na Opčinah, njegovi knjigi »Karla. Udba o Dragi«, kaj vse je Udba počela, da bi onemogočila ali celo preprečila Drago, kaj nam bi lahko o Dragi oziroma o Karli povedala zadnji partijski šef in »veleudbaš« Zdenko Roter, pa tudi o tem, kaj ta čas piše, smo se pogovarjali z mag. Igorjem Omerzo.
Gospod Omerza, povod za tokratni pogovor je 60. rojstni dan zamejske Drage – študijskih srečanj v tej kraški vasici in kasneje na Opčinah. Na omrežju X ste zapisali, da je Draga nadomeščala slovenski parlament v prejšnjem režimu in je eden od temeljev slovenske državnosti. Ne praznuje pa samo zamejska Draga, ampak tudi vaša knjiga »Karla. Udba o Dragi«. Pred 10 leti ste namreč na podlagi arhivskih poročil in dokumentov izdali obširno knjigo, kako je slovenska komunistična tajna policija vse do leta 1990 vohljala za predavatelji in udeleženci študijskih srečanj v Dragi. Drži?
Drži. Knjiga je res obsežna (741 strani) in gre za do sedaj (kmalu bo presežena!) moje najdebelejše delo. Opisuje pač precej dolgo obdobje tajnega nadzora Drage in njenih udeležencev (1966 do 1990). Slovenski udbovski arhivi so večji del uničeni, a nekako neenakomerno. Nekatere stvari so popolnoma uničene, nekatere pa ohranjene skorajda v celoti. Zato so tudi nekatera zalezovanja Draginih srečanj v knjigi bolje, nekatera pa slabše obdelana.
Zakaj je Udba Dragi sploh dodelila kodno ime Karla?
Zato ker so udbovci s kodnimi imeni hoteli zakriti, kaj zalezujejo. Če bi namreč kdorkoli, recimo tuja obveščevalna služba, prišel do tajne udbovske dokumentacije, bi si pač moral beliti glavo s tem, kaj kakšno kodno ime pomeni. Pa saj to počnejo vse tajne asociacije, pa naj gre za obveščevalno službo ali politično policijo. Pri Dragi to kodno ime ni tako pomembno, saj ne morete s kodnim imenom zakriti tako velikega srečanja. Bolj pomembno je skriti na ta način ovaduhe. Drugače pa je tisti udbovec, ki je Dragi dal tajno ime Karla, preprosto rečeno, poitalijanil slovensko ime.
In kaj vse je Udba počela, da bi onemogočila ali celo preprečila študijske dneve v Dragi?
Udba je delovala po navodilih komunističnega vrha Slovenije (Jugoslavije). Iz matice javnih demokratičnih srečanj v Italiji ni bilo mogoče preprečiti, razen če bi bila ta skrajno sovražna do Jugoslavije in bi morda potem politično in diplomatsko Jugoslavija lahko to dosegla. Pač pa je režim dostikrat nagajal s tem, ko ni dovolil ali je oteževal nekaterim nastop na Dragi. Udbo je bolj zanimalo, kaj počnejo in kako razmišljajo in kakšne načrte imajo pomembni emigranti, ki so prihajali na Drago (Ciril Žebot, Mirko Javornik, Vinko Levstik, Ljubo Sirc, Peter Urbanc, Jože Velikonja, Lev Detela) in kako dihajo pomembni zamejski »dragaši« (Jože Peterlin, Boris Pahor, Alojz Rebula, Franc Jeza, Sergij Pahor, Saša Martelanc, Marij Maver, Vinko Beličič, Martin Jevnikar). Tudi ko je Kocbek iz matice prišel na Drago ali kadarkoli v Trst, so seveda udbovci vključili vse svoje številne zamejske ovaduhe!
Celoten intervju preberite v tiskani izdaji revije Demokracija!
Še danes v prodaji 36. št. revije Demokracija!
